Svet na Mesecu

Foto: gov.si / Tamino Petelinšek / STA
POSLUŠAJ ČLANEK

Dve stoletji in pol je že od krstne predstave opere Svet na Mesecu (skladatelj Joseph Haydn, besedilo po Carlu Goldoniju). Komedija, utopija, prevara svojeglavega starca – kaj drugega lahko pričakujemo od v Benetkah rojenega komediografa? V ljubljanski Operi so prikupno delo uprizorili v 70. letih prejšnjega stoletja. V Evropi ta Haydnova opera ni pozabljena, saj so jo od leta 2009 do danes izvajali na Dunaju, v Linzu, Zürichu in Monaku.

Zakaj tako dolg uvod? Zato, da z mislijo na dobro počutje v opernem gledališču vsaj malo pozabimo distopijo Slovenije na Mescu oziroma hiranja Slovenije pod Mescem in Golobom.

Čudežni daljnogled slovenske vlade

Goldoni si je za prevaro izmislil čudežni daljnogled za vpogled v rajsko življenje na Mesecu (vsebina: Smilijan Samec, Operne zgodbe, Lj. 1974). Premier in minister Mesec si izmišljata sto in eno PR-orodje ter uporabljata falango (ne)vladnih organizacij civilne družbe za čaranje pravljičnih razmer v Sloveniji. Pred volitvami državljanom mečeta drobiž od bogatega plena, ki sta ga zaposlenim, upokojencem, kmetom, podjetnikom in gospodarskim družbam pred tem zaplenila. Vsi kazalci mednarodnih raziskav za Slovenijo strmoglavljajo, pa naj si bo to v gospodarskih ali družbenih dejavnostih. Inflacija in korupcija vzbujata veliko skrb, Robert Golob pa sanja o superračunalniku za vreme na Mesecu, njegov pribočnik Luka Mesec - Maduro pa medtem samovoljno z dvigom minimalne plače podira z velikimi denarji zakrpan plačni sistem v javnem sektorju.

Robert Golob sanja o superračunalniku za vreme na Mesecu, njegov pribočnik Luka Mesec - Maduro pa medtem samovoljno z dvigom minimalne plače podira z velikimi denarji zakrpan plačni sistem v javnem sektorju.

Je Joc Pečečnik za luno?

Podjetnik in nekdanji predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov ne živi ne na Zemlji ne na Mesecu, ampak za luno. Le na ta način si lahko razlagamo njegovo lizunsko pisanje hvalospeva premierju Robertu Golobu. Člani SBC – Kluba slovenskih podjetnikov predstavljajo približno 0,2 odstotka vseh podjetij/podjetnikov v Sloveniji (chatGPT). Resnici na ljubo je treba poudariti, da so podjetniki v klubu nekakšen jagodni izbor, gre za približno 450 članov. Vanj se seveda ne včlanjajo raznorazni samostojni podjetniki. Mar smemo špekulirati, da je klub reinkarnacija Foruma 21? Trapasto je, da je v medijih in med državljani tolikšna pozornost izkazana Pečečnikovemu osebnemu mnenju, kot je naknadno sam rekel o svojem sramotnem pismu. Zgledi vlečejo: Golob privatizira elektroenergetiko, Pečečnik SBC. Še vedno ponižno čaka na razplet nasedle naložbe v bežigrajski stadion in verjetno še česa.

Joc Pečečnik ne živi ne na Zemlji ne na Mesecu, ampak za luno. Le na ta način si lahko razlagamo njegovo lizunsko pisanje hvalospeva premierju Robertu Golobu.

Blaž Brodnjak ni za luno

Predsednik uprave NLB je na zelo dopadljiv in prepričljiv način kritiziral gospodarsko politiko trenutne vlade. Prikimavala mu je strokovna in laična javnost, ploskali so mu tudi na Gospodarski zbornici Slovenije. Upal si je govoriti brez dlake na jeziku. On si je v zatohlem slovenskem prostoru to lahko dovolil, ker večinski lastniki banke verjamejo vanj, v njegovo kompetentnost. Država je namreč le četrtinski lastnik NLB, zato Blaž Brodnjak ne more pasti s političnega kadrovskega vrtiljaka, ki ga vneto poganja Golob.

Blaž Brodnjak ni za luno, česar pa ne moremo trditi za komitente NLB, predvsem varčevalce, ki so prepuščeni na milost in nemilost tej ali drugim slovenskim bankam. Predsednik uprave NLB mora biti hvaležen, da politika ne poseže v kartelni dogovor med bankami, ki poslujejo v Sloveniji. Sramotno nizke aktivne obrestne mere so brez dvoma pomemben vir izkazanega dobička NLB. Na piškave obresti pa kot Kerber preži finančni minister Klemen Boštjančič in jih s pomočjo davkarije tlači v preluknjano državno malho.

Primerjava: Slovenija vs. Avstrija (na kratko)

Vrsta depozita:

Vpogled (nevezano)

Slovenija – NLB (približno): ~0 % (spremenljiva obrestna mera, brez fiksne tarife)

Avstrija (približno): ~0–0,7 % (odvisno od banke)

1 mesec

Slovenija – NLB (približno): ~1,0 % (NLB: enotna obrestna mera za 31–365 dni)

Avstrija (približno): ~1,5 – 2,0 % (promocijski depoziti)

6 mesecev

Slovenija – NLB (približno): ~1,0 % (ista tarifa kot za 1 mesec)

Avstrija (približno): ~1,7–2,0 % (tipično)

1 leto

Slovenija – NLB (približno): ~1,0 % (standardna NLB ponudba)

Avstrija (približno): ~1,5 – 2,45 % (veliko ponudb na trgu)

Vir: ChatGPT

 

Skupina NLB je v letu 2024 ustvarila več kot pol milijarde evrov dobička (514,6 milijona evrov). V letu 2025 je Skupina NLB še vedno dosegala solidne dobičke, s 406 milijoni evrov dobička v prvih devetih mesecih. Končna letna številka za 2025 bo znana po objavi letnega poročila za leto 2025; pričakovati je več kot pol milijarde EUR (vir: ChatGPT).

Nadalje je Brodnjak državni politiki lahko hvaležen, da je NLB rešila dolga iz naslova podrejenih obveznic. Kot je znano, je ministrska predsednica Alenka Bratušek v imenu vlade zasegla denar, ki so ga banke pridobile s prodajo obveznic. Dolg do kupcev obveznic naj bi zdaj poravnala država, vendar se politiki rešitvi problema s pravnimi akrobacijami izogibajo v nedogled. Za kolikšen denar gre? Skupna knjigovodska vrednost podrejenih obveznic: približno 583,4 milijona evrov na 30. september 2024 za NLB Group in NLB skupaj (vir: ChatGPT).

Po privatizaciji NLB so se, kot kaže, otresli komitentov, kot so Miki Miška, Jaka Racman in podobni iz Irana. Je bila Tanja Fajon zaradi tega zaskrbljena? Glasnico feministične diplomacije so 29. januarja v Bruslju prisilili, da je soglašala z uvrstitvijo iranske revolucionarne garde (IRGC) med teroristične organizacije. Po glasovanju je izjavila: »Seveda si ne želimo zapirati diplomatskih kanalov.« Kaj naj to pomeni? Mar po diplomatskih kanalih v Sloveniji še vedno (mimo NLB) peremo denar IRGC? Na katero stran zgodovine oziroma lune se je s tem postavila?

Štepanjci so za luno

V Butalcih Frana Milčinskega lahko preberemo, da so bili Tepanjci nekako, bi se reklo, za luno. Tudi Tepanjci niso vedeli ničesar dobrega povedati o Butalcih, torej naj bi bili tudi ti za luno. V teh dneh se je knjižna zgodba ponovila kot farsa med (Š)tepanjci in butalskim županom. Z lučjo pri belem dnevu iščejo parkirišča, ki jih ni. Igrišč in športnih dvoran na nekoč predvidenem zelenem pasu med naseljem in Ljubljanico je tako rekoč brez števila, parkirišč (vključno z garažnimi hišami) pa močno primanjkuje. Župan je poslal butalskega policaja, da ta (Š)tepanjcem marljivo piše kazni in odvaža avte s štepanjskih ozar.

Butalci in (Š)tepanjci leta 2006 v svoji sredi nikakor niso mogli najti primerne osebe za župana, pa so sklenili, naj bo za župana nekdo, ki je multikulti, ki ne bo pokopaval mrtvakov sumljivega slovesa, ki bo gradil kopališča in stadione, ki bo gnoj iz bližnje in daljne okolice vozil na lojtrniku čez butalske vodnjake na svoje dvorišče in ki bo zmogel zatirati harmonikarje ter druge staromodne prikazni v najlepšem butalskem mestu.

Kako so volili (Š)tepanjci na lokalnih volitvah leta 2022? Umetna inteligenca (UI) pravi, da je Zoran Janković na voliščih v OŠ Karla Destovnika Kajuha prejel 70,29 odstotka glasov, v OŠ Božidarja Jakca pa 45,32 odstotka. Zakaj tolikšna razlika? Sta volivcem prišepetavala svetovljan Jakac in revolucionar Kajuh, sicer oba partizana? UI pravi drugače, in sicer: OŠ Karla Destovnika Kajuha pokriva večji del starejšega, gostejšega blokovskega jedra, OŠ Božidarja Jakca pa zajema tudi robne dele proti Zaloški in pod Golovcem, več manjših blokov, vrstnih hiš in novejših objektov, več lastniških stanovanj.

Pregovor pravi: kakor si boš postlal, tako boš spal. (Š)tepanjci pod županom, ki so si ga izvolili, slabo spijo.

Župan Janković je v Štepanjskem naselju naletel na odpor. Foto: BOBO

Srečen konec?

Opera Svet na Mesecu ima srečen konec: skopuški in pohotni starec privoli v tri poroke, omožita se obe hčerki, za polno mero sreče pa še sobarica. Kaj čaka Slovenijo v nadaljnjih štirih letih, če nam bodo še naprej vladali (skrajni) levičarji in peta kolona nevladnikov? Nič dobrega. Kako bo v najlepšem mestu na svetu, če bo še nadaljnja štiri leta županoval Zoran Janković ali morebiti njegova marioneta? Splošni kaos v prometu, zastrupljena pitna voda, podirajoča se stolnica, absolutna nadvlada srbskega kapitala sumljivega izvora.

Slovenija pred tremi desetletji ni bila rojena pod srečno zvezdo. Lažnivci sicer pravijo drugače: vsi po svetu nam zavidajo, Ljubljana je najlepše mesto. Tako se pač vidi izza lune med vztrajnim preganjanjem fašistov. Podjetniki so Joca Pečečnika nemudoma nagnali z mesta predsednika njihovega kluba. Bomo volivci z Meseca stopili na Zemljo in na prihajajočih volitvah nagnali Goloba in Jankovića z njunih dvorov ter prosili Elona Muska, naj ju pošlje na Mesec?

(D237: 42-43)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike