ARSO svari: reke presihajo, morje se segreva, črpanje vode strogo prepovedano

Rdeče opozorilo zaradi vročine, rekordno topla Jadranska obala in reke na zgodovinsko nizkih vodostajih. Slovenija se sooča s kombinacijo razmer, ki po oceni stroke postavlja pod vprašaj preživetje celotnih vodnih ekosistemov, državljane in kmete pa opozarja na strogo prepoved nedovoljenega odvzema vode. 

Stanje na dan 31. julija 2026

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je z današnjim dnem rdeče vremensko opozorilo zaradi vročine razširila z jugozahodnega tudi na osrednji del države. Vremenoslovec Brane Gregorčič je na novinarski konferenci pojasnil, da je Slovenija minuli teden vstopila v vročinski val, ki je najprej zajel zahodno Evropo, nato pa se razširil na velik del južne in srednje Evrope. V osmih primorskih občinah velja najvišja stopnja požarne ogroženosti naravnega okolja, kombinacija visokih temperatur in suše pa je po navedbah Arsa posledica že tretjega letošnjega vročinskega vala, ki je nastopil po mesecu skromnih padavin. ARSO napoved in stanje temperatur po državi na X:

Dobro jutro, danes bo povečini jasno. Jutri bo sprva nekaj zmerne oblačnosti, čez dan bo sončno. V gorskem svetu bo možna kakšna popoldanska nevihta. pic.twitter.com/3wZJLKC0RN

— ARSO vreme (@meteoSI) July 31, 2026

Prepoved nedovoljenega odvzema vode

Direkcija Republike Slovenije za vode na terenu opaža izrazito povečanje črpanja vode iz rečnih strug s potopnimi črpalkami za namene namakanja in zalivanja. Zaradi dolgotrajne odsotnosti padavin in takšnih odvzemov so nekatere manjše struge in potoki že popolnoma izsušeni, kar neposredno ogroža vodne organizme in njihove habitate.

Po Zakonu o vodah (ZV-1) se odvzem vode s pomočjo črpalk ali nateg šteje za posebno rabo vode, za katero je obvezna pridobitev vodnega dovoljenja. Dovoljenje določa ekološko sprejemljiv pretok, torej najnižjo količino vode, ki mora ostati v strugi za ohranitev vodnega življenja. Ko pretoki padejo pod to mejo, je vsakršen dodaten odvzem vode strogo prepovedan.

Dovoljenje določa ekološko sprejemljiv pretok, torej najnižjo količino vode, ki mora ostati v strugi za ohranitev vodnega življenja. 

Zakon v 181. členu določa, da se posameznik, ki brez dovoljenja ali koncesije oziroma v nasprotju z njenimi pogoji rabi vodo, kaznuje z globo od 400 do 1.200 evrov. Odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika je za enak prekršek kaznovana z globo od 600 do 2.000 evrov, pravna oseba sama pa z globo od 4.000 do kar 125.000 evrov. Zakon inšpektorjem in vodovarstvenim nadzornikom omogoča tudi zaseg naprav, uporabljenih za nedovoljeno črpanje.

Alarmantni podatki o vodostajih

Padec vodostajev je sredi poletja sicer pričakovan, a letošnje razmere po ocenah hidrologov občutno odstopajo od običajnih. Po zadnjih podatkih Arsa je bilo konec julija »nizkovodno« ali »izrazito nizkovodno« stanje zabeleženo na dobrih 60 odstotkih vseh merilnih mest po državi, kar agencija povezuje z nadaljevanjem obdobja zmerne hidrološke suše. Najmanj vodnate za ta letni čas so reke Mura, Drava, Sava in Ljubljanica.

Zadnji podatki samodejnih hidroloških postaj Arsa (31. julij 2026, ob 12.30) razkrivajo naslednje razmere na naših največjih rekah:

• Sava: v Litiji vodostaj 34 centimetrov in pretok 44,5 kubičnega metra na sekundo, v Šentjakobu pretok le 25,4 kubičnega metra na sekundo. Na merilnem mestu Čatež se je voda segrela na 27,5 stopinje Celzija.
• Mura: v Gornji Radgoni vodostaj 65 centimetrov, pretok 60,5 kubičnega metra na sekundo, temperatura 24,1 stopinje. Savinja: v Celju (Celje II, brv) vodostaj 88 centimetrov, pretok le 5,93 kubičnega metra na sekundo, temperatura vode 27,3 stopinje, v Laškem celo 29,2 stopinje, kar za vodne organizme pomeni izjemen in pogosto smrtonosen toplotni stres.
• Krka: v Soteski vodostaj 99 centimetrov, pretok pičlih 3,07 kubičnega metra na sekundo. Soča: v Solkanu vodostaj 185 centimetrov, pretok 16,6 kubičnega metra na sekundo.
• Drava: na Ptuju vodostaj 507 centimetrov, pretok 73,2 kubičnega metra na sekundo, temperatura vode 24 stopinj.

Sama uvrstitev več kot 60 odstotkov postaj v nizkovodni razred kaže na razmere, ki precej odstopajo od običajnega poletnega stanja.

Strokovnjaki opozarjajo, da gre za tako imenovane hitre, vroče suše, pri katerih zaradi pregretega ozračja iz zgornjega sloja tal dnevno izhlapi od pet do šest litrov vode na kvadratni meter, kar je primerljivo s puščavskimi območji. Če se bo vročinski val nadaljeval po napovedih, se bodo že sedaj kritične hidrološke razmere še poslabšale, preživetje rib in drugih vodnih organizmov pa je vse bolj ogroženo.

Dnevno izhlapi od pet do šest litrov vode na kvadratni meter, kar je primerljivo s puščavskimi območji.

Rekordno toplo morje

Tudi Jadran je pod izjemnim toplotnim stresom. Raziskovalec Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Piran je pojasnil, da je oceanografska boja Vida junija izmerila 29,9 stopinje Celzija, kar je najvišja junijska temperatura na tej boji od leta 2004 in več kot štiri stopinje nad klimatološkim povprečjem. Absolutni rekord temperature morja na tej lokaciji sicer ostaja 30,4 stopinje, izmerjen 17. julija 2010, med tokratnim vročinskim valom pa strokovnjaki novega rekorda ne izključujejo. Dolgotrajen toplotni stres povzroča bledenje koral, slabši imunski odziv morskih organizmov in večjo nevarnost njihovega pogina. 

ARSO še dodatno opozarja na vire informacij

V zadnjem času ARSO opaža tudi porast različnih objav in grafičnih prikazov o vremenskem dogajanju v Sloveniji, ki jih oblikujejo vremenski portali, ljubiteljske vremenske skupnosti in mediji. Zato pozivajo vse vremenske portale, ustvarjalce vsebin kot tudi medije, da pri obveščanju o nevarnih vremenskih razmerah uporabljajo, oziroma povzemajo uradna opozorila ARSO, da jasno navedejo njihov vir. Gre namreč za opozorila, ki so namenjena obveščanju javnosti o razmerah, ki lahko ogrozijo življenja, zdravje ali premoženje ljudi, na njihovi podlagi pa pristojne službe nato sprejemajo odločitve o zaščitnih ukrepih. 

⚠️ V zadnjem času je opaziti porast različnih objav in grafičnih prikazov o vremenskem dogajanju v Sloveniji, ki jih oblikujejo vremenski portali, ljubiteljske vremenske skupnosti in mediji.

🧵1/5 pic.twitter.com/yiByBruzE7

— ARSO vreme (@meteoSI) July 30, 2026