Tudi Slovenijo čaka huda vročina: padli bi lahko novi rekordi, strokovnjaki svarijo pred hudo sušo

Slovenijo je zajel eden najintenzivnejših vročinskih valov v zadnjih desetletjih. Agencija RS za okolje (Arso) je zaradi izjemno visokih temperatur rdeče opozorilo razširila z jugozahoda tudi na osrednji del države, meteorologi pa napovedujejo, da bo vročina brez večjega popuščanja vztrajala vse do konca prihodnjega tedna.

Kot je pojasnil vremenoslovec Brane Gregorčič, se je vročinski val najprej razvil nad zahodno Evropo, nato pa zajel velik del južne in srednje Evrope. V Sloveniji temperature že presegajo 37 stopinj Celzija, v prihodnjih dneh pa bodo ponekod še višje.

»Vročinski val bo brez bistvenega popuščanja trajal ne le ta konec tedna, ampak tudi večji del prihodnjega tedna,« opozarja Gregorčič. Dodaja, da za zdaj še ni mogoče natančno napovedati, ali se bo ohlajanje začelo v petek, soboto ali šele v nedeljo.

Padlo bi lahko več vremenskih rekordov

Po trenutnih napovedih bi lahko letošnji vročinski val postal eden najdaljših v zgodovini meritev. Gregorčič opozarja, da bo obdobje temperatur nad 35 stopinj Celzija trajalo izjemno dolgo. »Vsekakor pa bo to obdobje hude vročine s temperaturami nad 35 stopinj Celzija verjetno marsikje v Sloveniji rekordno dolgo,« je poudaril. Klimatolog Gregor Vrtačnik pa je dodal, da letošnji vročinski val ni poseben le zaradi izredno visokih temperatur, temveč predvsem zaradi njegovega trajanja.

Najvišja uradno izmerjena temperatura v Sloveniji še vedno znaša 40,8 stopinje Celzija, kolikor so jih leta 2013 izmerili na letališču Cerklje ob Krki. Letos bi se lahko nekaterim rekordnim vrednostim zelo približali, ni pa izključeno, da bo kateri tudi presežen. »Vsem tem trem rekordom se bomo v trenutnem vročinskem valu verjetno precej približali, lahko pa bomo kakšno od teh vrednosti tudi presegli,« opozarja Vrtačnik.

Posebej izstopa možnost novega rekorda po številu zaporednih dni s temperaturo nad 35 stopinj Celzija. Doslej je rekord znašal deset dni, letos pa bi jih lahko na Obali našteli enajst ali celo dvanajst. Vrtačnik poudarja, da so bile temperature nad 35 stopinj še pred nekaj desetletji po nižinah redek pojav, danes pa vročinski valovi postajajo vse pogostejši in daljši. Med najbolj primerljivimi z letošnjim so bili vročinski valovi v letih 2013, 2015, 2017 in 2022.

K visokim temperaturam pomembno prispevajo tudi izsušena tla. Ker vsebujejo manj vlage, se precej hitreje segrejejo, zaradi česar so dnevni temperaturni vrhovi lahko tudi tri ali štiri stopinje višji, kot bi bili ob običajnih padavinah.

Suša se krepi in ogroža vodne vire

Ob vročini se hitro krepi tudi suša. Agrometeorologinja Andreja Sušnik opozarja, da se je suša začela razvijati že zgodaj spomladi, zgodnji vročinski valovi junija in dolgotrajna vročina v juliju pa so razmere še dodatno poslabšali. Kot je pojasnila, je največja težava izjemno hitro izhlapevanje vode.

Na številnih meteoroloških postajah so v zadnjem mesecu izmerili dnevno izhlapevanje med petimi in šestimi litri vode na kvadratni meter. »V novodobnem jeziku agrometeorologije govorimo o hitrih, vročih sušah, ki nastanejo zaradi vročinskih valov,« pojasnjuje Sušnikova. Čeprav krajevni nalivi ponekod začasno izboljšajo razmere, po njenih besedah ne spremenijo splošnega trenda izsuševanja tal.

Nadaljuje se tudi hidrološka suša. Po podatkih hidrologov je približno 60 odstotkov merilnih mest že v nizkovodnem stanju. Če se bo vročinski val nadaljeval, bodo vodni viri dodatno obremenjeni. 

Največje tveganje dehidracija in toplotni udar

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da vročina ne povzroča le slabšega počutja in utrujenosti, temveč lahko privede tudi do dehidracije, vročinske izčrpanosti in življenjsko nevarnega toplotnega udara.

Predstojnica centra za zdravstveno ekologijo Nina Pirnat svetuje, naj se ljudje med 10. in 17. uro ne zadržujejo na prostem, razen če je to nujno potrebno. Če morajo ven, naj poskrbijo za zadosten vnos tekočine, nosijo lahka in svetla oblačila ter se zadržujejo v senci.

Posebej ogroženi so dojenčki, majhni otroci, nosečnice, starejši in kronični bolniki. Pirnatova tudi opozarja, naj starši otroških vozičkov ne prekrivajo s plenicami ali odejami, saj se pod njimi ustvari zelo vroč zrak.

Starejšim naj bodo v pomoč svojci in sosedi, saj žeje pogosto ne občutijo dovolj zgodaj.

Strokovnjaki priporočajo, da preverimo, ali imajo dovolj tekočine in hrane ter primerno ohlajene bivalne prostore.

Stanovanja je najbolje prezračiti ponoči ali zgodaj zjutraj, čez dan pa zapreti okna ter spustiti senčila. Kjer je mogoče, priporočajo uporabo klimatskih naprav, vendar razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ne sme biti prevelika.

Vročina ogroža tudi živali

Visoke temperature predstavljajo nevarnost tudi za hišne ljubljenčke in rejne živali. Lastniki morajo poskrbeti za dovolj sveže vode in sence, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi prevozom živali. Na upravi za varno hrano opozarjajo, da temperatura v vozilih med prevozom ne sme preseči 35 stopinj Celzija.

Vročinski val se odraža tudi v temperaturi morja. Na oceanografski boji Vida pri Piranu so prejšnji mesec po besedah raziskovalke Katje Klun izmerili skoraj 30 stopinj Celzija, kar je najvišja junijska temperatura od začetka meritev.

Raziskovalci poudarjajo, da posamezni rekordi niso največja težava. Veliko bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da se povprečna temperatura Jadranskega morja že več desetletij vztrajno zvišuje. Visoke temperature morja namreč povzročajo močan toplotni stres za morske organizme, povečujejo tveganje za bledenje koral ter spreminjajo ravnovesje morskega ekosistema.

Ekstremna vročina postaja nova realnost

Meteorologi, klimatologi in zdravstveni strokovnjaki se strinjajo, da letošnji vročinski val ni osamljen dogodek. Zaradi podnebnih sprememb postajajo obdobja ekstremne vročine vse pogostejša, daljša in intenzivnejša, hkrati pa povečujejo tveganje za sušo, pomanjkanje vode, škodo v kmetijstvu in zdravstvene težave prebivalcev. Kot opozarja Vrtačnik, je letošnje poletje še en dokaz, da dolgotrajna vročina in suša postajata vse bolj stalnica slovenskih poletij.