bf test

Papež Frančišek je v torek, na silvestrskem srečanju pozdravil vernike, ki so prišli pogledat jaslice na Petrovem trgu. Ko je pozdravljal zbrane, ga je vernica agresivno zgrabila za roko in potegnila k sebi, on pa jo je udaril po roki in ji jezno rekel, naj ga izpusti.

This evening after visiting the Nativity scene in St. Peter's Square, Pope Francis loses his cool after being grabbed by a pilgrim who wouldn't let go of his hand. The Pope repeated slapped her hand and told her to let go of him. pic.twitter.com/6Qrgh8aZKz

— Catholic Sat (@CatholicSat) December 31, 2019

Okrog njegovega dejanja se je seveda dvignilo obilo prahu – nekateri so sicer odmahnili, da je to povsem naraven odziv in da je tudi papež zgolj človek, drugi pa so zagnali cel halo, da je Frančišek končno snel masko in pokazal svoj pravi obraz, kako zloben je v resnici.

Sama, iskreno rečeno, ogorčenja ne razumem. Kvečjemu sem ogorčena, da lahko nekomu sploh pade na pamet, da tako ravna s katerimkoli starcem, pa ne glede na njegov položaj. Ali pa še posebej glede na njegov položaj. Nikogar, ki ga zares spoštujemo in cenimo, ne bomo vlekli k sebi kot nekakšno lutko. Ženska, ki je papeža grobo potegnila za roko, je pokazala, da misli samo nase. Da je prepričana, da se papež enostavno mora ustaviti pri njej, da ji mora prisluhniti. Seveda lahko, da je imela zanj kako veliko prošnjo. Ali pomembno sporočilo. A to nikakor ni način, kako se vede do kogarkoli. Tudi do papeža ne. Nikjer namreč ne piše, da se papež mora ustaviti pri čisto vsakem verniku.

Se spominjate tistega svetopisemskega odlomka o Jairovi hčeri in ženi, ki je krvavela (Lk 8,40-48). Velika množica je pritiskala na Jezusa, med tem, ko je hodil proti Jairovi hiši, kjer je kasneje ozdravil njegovo hčer. A v nekem trenutku se je Jezus ustavil in rekel »Kdo se me je dotaknil?« In ko je žena dejanje priznala, ji je Jezus ozdravljenje po domače povedano odobril. Torej tudi Jezus ni želel, da se ga ljudje kar tako dotikajo, si ga prilaščajo za lastne potrebe. Ne vem, zakaj bi torej to moral dopuščati papež.

Kar pa se tiče njegovega odziva. Najprej bi rada rekla, da se papežu sploh ne bi bilo treba odzvati, če bi varnostniki dobro opravili svoje delo in takoj posredovali. Nekdo je napisal, da so bili sposobnejši papeževi varnostniki očitno na dopustu, če je imel 83-letnik hitrejše reflekse od njih!

In glede na vse se mi njegov odziv ni zdel pretiran. Ne bi rekla, da je sveti oče na ženski uporabil kaj večjo silo, kot jo je ona prva uporabila na njem. Konec koncev je tudi papež samo človek in ima pravico, da ima kdaj tudi kak slab dan.

Pa kljub temu se je naslednji dan opravičil, z besedami: "Ljudje pogosto izgubimo potrpljenje, tudi jaz. Opravičujem se za včerajšnji slab zgled." V nadaljevanju je vse zbrane povabil, da bi se skupaj trudili sestopiti s piedestala ponosa, da bi vse ljudi gledali z ljubeznijo, saj nas ta naredi potrpežljive.

Ne jezite patra Pija!

Ob tem bi rada spomnila na svetega p. Pija, velikega svetnika in čudodelnika, ki je pol stoletja na telesu nosil stigme – znamenja Kristusovih ran, imel je sposobnost bilokacije, uvida v človeško srce, Karlu Wojtyli pa je kot mlademu duhovniku celo napovedal, da bo nekoč papež.

A hkrati je bil ta veliki svetnik znan kot precej hitre jeze. Nekoč je možu, ki se mu je pri spovedi zlagal, da mu je povedal vse grehe, p. Pij pa je v njegovem srcu zaznal še enega neizpovedanega, kar prisolil klofuto. Seveda to, da je p. Pij velik svetnik, njegovega dejanja ne opravičuje. Hočem samo reči, da se je glede na okoliščine papež Frančišek še kar dobro zadržal in uporabil res le toliko sile, kolikor je je bilo nujno potrebno, da se je rešil neželenega dotika.

Jordan Peterson ves čas poudarja, da je človek, sploh moški, ki se ob napadu nase ne brani, slabič. Ne vem, kdo si želi slabiča za papeža, jaz si ga ne. Želim si nekoga, ki se zaveda zveri v sebi in jo zna nadzorovati, da pogleda na plan samo ob trenutkih, ko je to zares potrebno.