Bi tragičen razplet dogodka lahko preprečili?

V četrtek so na Fužinah odjeknili streli, pod katerimi je obležal 25-letnik. Kot so pojasnili na policiji, je moški z ostrimi predmeti napadal policiste. Slednji so ga opozarjali, naj neha, nato pa so uporabili strelno orožje. Moški je na kraju dogodka umrl. Po neuradnih informacijah gre za istega posameznika, ki je marca 2024 na Bavarskem dvoru prav tako opletal z nožem in ob prihodu policistov grozil. Pred tem je bil v podoben dogodek vpleten leta 2020. Že takrat so povedali, da gre za osebo, ki potrebuje zdravniško pomoč. Po neuradnih podatkih je 25-letnik imel avtizem, naš sistem pa ga je očitno pustil na cedilu.

Policisti so se v četrtek na kraj dogodka odpravili, ker so prejeli klic, da naj bi napadalec na Fužinah ogrožal življenja mimoidočih ljudi. Kot so povedali na ljubljanski policijski upravi, je oseba ob njihovem prihodu z ostrimi predmeti aktivno napadla policiste. Ti so jo opozarjali, naj preneha, vendar tega ni upoštevala in jim je grozila. Policisti so, da so lahko odvrnili protipravni napad na svoje življenje, uporabili strelno orožje. Oseba je po uporabi strelnega orožja na kraju dogodka umrla. 

Po neuradnih podatkih naj bi šlo za isto osebo, ki je pred dvema letoma na Bavarskem dvoru sredi ceste stala z dvema nožema. Tudi takrat je z nožema opletal proti policistom in jim grozil. Policisti so ga dvakrat skušali onesposobiti s paralizatorjem, a jim ni uspelo. Nato je prišel sorodnik takrat 23-letnika, ki je noža odvrgel na tla in se pustil policistom prijeti – oz. ga je že neoboroženega specialna enota podrla na tla in »onesposobila«. Inšpektor Željko Car iz sektorja uniformirane policije je takrat povedal, da je bila ta ista oseba v podoben dogodek vpletena že leta 2020. Povedal je tudi, da gre za posameznika, ki potrebuje zdravniško pomoč.

Lahko bi torej rekli, da gre za »starega znanca« policije, vprašanje pa je, ali so bili policisti, ki so bili napoteni na Fužine, s tem tudi seznanjeni. Glede na izid lahko ugibamo, da ne. Na družabnih omrežjih so se pojavili tudi posnetki dogodka, na katerih vidimo dve policistki in policista, ki stojijo nad ravnokar ustreljeno osebo – vidno zmedeni. Da bi mu nudili pomoč, na posnetku ni videti.

Na omrežjih so mnenja deljena, nekateri ravnanje policistov pozdravljajo, nekateri ga obsojajo. Anonimni uporabnik Facebooka, ki je 25-letnika očitno poznal, je pojasnil, da je šlo za osebo z avtizmom. »Fant ne bi ranil niti mravlje, ampak je s tem iskal samo pozornost in rešitev iz krutega sveta, ki ga ustvarjamo. Če bi ga policisti opazovali, bi videli, da hodi po prstih, kar je eden od zelo očitnih znakov avtizma,« je zapisal in izrazil obžalovanje, da so z njim ravnali kot s kupom smeti, brez oživljanja ali klica na pomoč. »To je fant, ki ga je slovenski sistem zanemaril, kljub veliko pobudam, da dobi spremljevalca,« je še opozoril in povedal, da je bil fant večinoma sam, zaprt v sobo. Najmanj osem let naj bi bil pod strokovno oskrbo, iz zapisa pa je razbrati tudi možnost, da si je Peter želel umreti. 

Kombinacija avtizma, depresije in socialne izolacije – rizični trikotnik

Raziskave v zadnjih letih opozarjajo, da so osebe z avtizmom med skupinami z izrazito povišanim tveganjem za samomor. Analize kažejo, da je tveganje smrti zaradi samomora pri avtističnih osebah večkrat višje kot v splošni populaciji, posamezne analize ugotavljajo celo do osemkrat večjo verjetnost smrti zaradi samomora v primerjavi z neavtističnimi osebami. Približno tretjina avtističnih oseb poroča o samomorilnih mislih, med 15 in 25 odstotki pa tudi o poskusih samomora. To psihiatri povezujejo predvsem z visoko stopnjo socialne izolacije, stigme ter pogostimi sočasnimi duševnimi motnjami, kot sta depresija in anksioznost in tudi posttravmatski simptomi. Kombinacija avtizma, depresije in socialne izolacije je v literaturi praktično klasičen »rizični trikotnik«.

Iz literature je tudi znano, da ima veliko avtističnih oseb več stikov s policijo ali kriznimi službami – ne zaradi kriminala, ampak zaradi kriznih epizod in zato, ker policisti pogosto ne razumejo njihovega vedenja ali njihove senzorične preobremenitve. V več državah so prav zaradi tega začeli uvajati posebne protokole za policijo, ker se v kriznih situacijah hitro zgodi eskalacija.

V mnogih državah so prav policijska streljanja ali incidenti z osebami v psihični krizi sprožila uvedbo teh programov – v Združenih državah je program Crisis Intervention Team (CIT) nastal že leta 1988. Švedska, na primer, pa ima že v osnovnem policijskem izobraževanju module o prepoznavanju ranljivosti, vključno z avtizmom, ter treninge deeskalacije in empatije. Pri intervencijah, kjer je vpletena oseba v psihični krizi, policija pogosto sodeluje z zdravstvenimi ekipami ali nujno medicinsko pomočjo, ker (tudi naš) zakon omogoča prisilno hospitalizacijo, če je oseba nevarna sebi ali drugim. 

Otroci z avtizmom so pogosto vključeni v različne programe pomoči, po polnoletnosti pa se ta mreža podpore pogosto povsem sesuje. Slovenska zakonodaja formalno omogoča precej pravic, vendar raziskave in poročila nevladnih organizacij že leta opozarjajo na pomanjkanje spremljevalcev, slab dostop do diagnostike in skoraj popolno odsotnost podpore za odrasle avtistične osebe.