Bo stališče strokovnjakov tudi v tem primeru prezrto?

Privzeta profilna slika
Tina S. Bertoncelj
Vir: Pexels

Izkušnje držav, ki so konopljo že legalizirale, kažejo, da se po sprejetju takšnih zakonov poveča število akutnih zastrupitev pri odraslih in otrocih ter zdravstvenih težav, povezanih z njeno uporabo. Med najpogostejšimi posledicami uporabnikov konoplje so zasvojenost, psihotične motnje, pljučna in srčno-žilna obolenja ter povečano tveganje za prometne nesreče in nesreče na delovnem mestu. »Naša dolžnost je, da otroke in mladostnike, ki sami ne morejo učinkovito zastopati svojih interesov, zaščitimo. Pravico imajo odraščati v varnem okolju, ki jim omogoča zdrav razvoj in uresničitev njihovih potencialov,« je opozorila dr. Andreja Pirtovšek Šavs, specialistka psihiatrije in klinične farmakologije.

Kot smo že poročali, so poslanci Svobode in Levice v parlament vložili predlog zakona, ki bi v Sloveniji uzakonil omejeno osebno rabo konoplje. Predlog predvideva, da posameznik doma lahko goji štiri rastline konoplje. Pri sebi ima lahko posameznik do sedem gramov sušenega socvetja oz. posušenih vršičkov, doma pa do 150 gramov. Za stanovanjsko enoto predlog sicer predvideva omejitev 33 gramov. Kot je pred časom pojasnila poslanka Svobode Sara Žibrat, smo v Sloveniji postavili višje meje kot v primerljivih državah. Kar se tiče testiranja vsebnosti THC v cestnem prometu, naj bi bilo podobno kot pri alkoholu, omejitev bi bila v tem primeru postavljena pri treh nanogramih THC na miligram krvi.

Poleg tega predlog Zakona o konoplji za omejeno osebno rabo predvideva, da delavcev na rednem zdravniškem pregledu ne bi več testirali na prisotnost THC. Po sedanji ureditvi so ob pregledu testirani (test Panel pokaže več psihoaktivnih snovi) policisti, vojaki, gasilci in vsi, pri katerih delodajalec to sistemsko ali izjemoma (ob sumu uporabe) zahteva. Za sistemsko testiranje mora biti to navedeno v oceni tveganja za podjetje oz. organizacijo, za enkratno testiranje pa na napotnici. Delavec je praviloma o testiranju obveščen že s strani delodajalca, delodajalec pa o rezultatu testiranja ne sme biti obveščen. Delodajalcu se posreduje le informacija o sposobnosti za delo. »Predlagana prepoved testiranja na THC ob rednih zdravstvenih pregledih delavcev je s strokovnega stališča popolnoma nesprejemljiva, saj praktično onemogoča odkrivanje zlorabe, škodljive rabe ali odvisnosti od THC,« so pred časom opozorili na RSK za medicino dela, prometa in športa. 

Na škodljive posledice rekreativnega uživanja konoplje zdravstvena stroka opozarja že ves čas. Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) s partnerskimi organizacijami je že pred referendumom pozivalo, naj se na referendumu glasuje proti gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo. Tudi danes so na novinarski konferenci v okviru NIJZ zdravstveni strokovnjaki opozorili, da predlog zakona o legalizaciji konoplje za omejeno osebno uporabo prinaša resna tveganja za zdravje posameznikov in celotne družbe. Specialistka javnega na NIJZ dr. Mateja Jandl je poudarila, da uporaba konoplje predstavlja pomembno tveganje za javno zdravje in da je treba posledice upoštevati pri načrtovanju zdravstvenih in socialnih stroškov.

Vir: NIJZ

Uporaba konoplje ne ogroža samo uporabnikov, temveč tudi druge ljudi

Po legalizaciji se je povečala pogostost vožnje pod vplivom konoplje, kar ogroža varnost vseh udeležencev v prometu, prav tako pa so raziskave pokazale, da so partnerji oseb, ki konopljo redno uporabljajo, bistveno pogosteje izpostavljeni nasilju in poškodbam. Nevarni so tudi učinki pasivnega kajenja, saj dim konoplje vsebuje rakotvorne snovi in toksine, ki dokazano škodujejo zdravju uporabnikov kot tistih, ki so mu izpostavljeni posredno. »Predlog zakona teh posrednih posledic družbenih stroškov ne obravnava v celoti. Stroški zdravljenja, zmanjšane produktivnosti in družbene posledice pa bodo dolgoročno obremenjevali celotno družbo,« je opozorila Jandlova in poudarila, da za zagotavljanje varnega okolja za otroke in mladostnike potrebujemo usmerjeno, učinkovito, na znanstvenih dokazih temelječo preventivo ter sistemski pristop z zagotovljenimi sredstvi za izvajanje preventivnih aktivnosti.

V imenu Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo in Razširjenega strokovnega kolegija za otroško mladostniško psihiatrijo je spregovorila dr. Marija Anderluh. Predstavila je ugotovitve raziskav, ki potrjujejo, da je uporaba konoplje v obdobju mladostništva še posebej škodljiva, saj vpliva na razvoj možganov, ki poteka najmanj do sredine dvajsetih let – tudi o tem smo že pisali. Zdravnica je opozorila, da uporaba v tem obdobju predstavlja enega najnevarnejših dejavnikov tveganja za neugoden psihosocialni razvoj, zasvojenost ter pojav pridruženih duševnih motenj – tako v mladosti kot v odrasli dobi. Dolgotrajna uporaba je povezana z depresijo, socialno anksioznostjo, samomorilnimi mislimi in samomori, pogosteje pa se pojavljajo tudi psihoze in kronične duševne bolezni, ki zaznamujejo življenja posameznikov in njihovih družin.

Ohlapen odnos do konoplje s psihoaktivnim THC, ki je med mladostniki in mladimi odraslimi najpogosteje uporabljena prepovedana substanca, ter njena večja dostopnost prispevata k napačnemu prepričanju o njeni neškodljivosti ali celo koristnosti za duševno zdravje.
Specialistka psihiatrije in klinične farmakologije z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani dr. Andreja Pirtovšek Šavs je dodala, da je zdravljenje zasvojenosti pri mladostnikih izjemno zahtevno, predstavlja velik strokovni izziv ter pomembno družbeno breme. Vsakršno zakonodajno rahljanje odnosa do konoplje zato vpliva na zmanjšano zaznavanje tveganja pri mladih. »Naša dolžnost je, da otroke in mladostnike, ki sami ne morejo učinkovito zastopati svojih interesov, zaščitimo. Pravico imajo odraščati v varnem okolju, ki jim omogoča zdrav razvoj in uresničitev njihovih potencialov,« je bila jasna. »Zaradi nenadzorovanega škodljivega oglaševanja in političnih interesov se je v populaciji pojavil občutek lažne varnosti konoplje, čemur sledi naraščajoč trend zastrupitev s konopljo, povečanje uporabe konoplje med mladostniki, vse večje število zastrupitev otrok ter razrast raznolikih oblik uživanja konoplje, kar prinaša dodatna zdravstvena tveganja,« pa je opozorila specialistka interne medicine s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo dr. Tanja Varl Turk.
Vir: Shutterstock
Vsebnost psihoaktivnega THC v vzgojenih rastlinah konoplje se z leti povečuje, s tem pa se povečata tudi odvisniški potencial konoplje in tveganje za neželene učinke. V zadnjem času so obravnavali več resnih zastrupitev s polsintetičnimi kanabinoidi s podaljšano klinično sliko motnje zavesti, znaki nevrotoksičnosti in drugimi okvarami notranjih organov. Pri bolnikih, zastrupljenih s konopljo, se lahko pojavijo tudi življenjsko ogrožajoča stanja, kot so epileptični napad, motnje srčnega ritma in akutna psihotična reakcija.
Zakoniti dostop do konoplje za osebno uporabo bi omogočil ljudem, da bi uporabljali konopljo za zdravljenje številnih zdravstvenih težav, za večino katerih ne obstaja prav nobena strokovno-znanstvena podlaga, ki bi temeljila na ustreznih raziskavah, opravljenih pri ljudeh. Zmotno obveščena javnost v mnogih primerih opušča dokazano učinkovita zdravila za zdravljenje bolezni in prehaja na uporabo konoplje, kar pomembno ogroža njihovo zdravje.

Uporaba konoplje se normalizira, tveganja se zdijo manjša

»Na mladostnike ne delujejo le strokovna opozorila ali preventivne kampanje, postaviti jim moramo jasna pravila, prepovedi, čutiti morajo tudi posledice ob kršitvah. Hkrati je pomemben odnos z otrokom, zgled in doslednost staršev. Dovoljena uporaba konoplje med odraslimi tako vpliva na vrednotenje droge med mladostniki, konoplja se normalizira, tveganja se zdijo manjša,« je dejala strokovna sodelavka v Programu za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti Pogovorimo se Lea Furlan. Po njenem mnenju trditve predlagateljev, da bodo kljub sprejetju zakona mladostniki in otroci ustrezno zaščiteni, ne držijo – številni bodo namreč imeli dostop do konoplje že v domačem okolju.
Specialistka medicine dela, prometa in športa na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je opozorila, da se bo varnost pri delu v primeru uveljavitve zakona zagotovo poslabšala. Brez rednega spremljanja rabe konoplje in preventivnega testiranja na THC bodo lahko delavci, ki jo redno uživajo ali so od THC že odvisni, opravljali tudi tvegana dela in s tem ogrožali tako lastno varnost kot tudi varnost drugih udeležencev v delovnem procesu ali uporabnikov storitev. Poleg tega bodo delavci zaradi onemogočenega sistematičnega spremljanja rabe konoplje prikrajšani za pravočasno zdravstveno obravnavo in zdravljenje odvisnosti, pa tudi za odkrivanje in zdravljenje bolezni, povezanih z uporabo konoplje. »Tveganje za prometno nezgodo pri vožnji pod vplivom THC je od 2- do 4-krat večje kot pri drugih voznikih. Za razliko od alkohola pri THC ni mogoče določiti relativno varne meje, saj so učinki THC na posameznika zelo individualni in odvisni od številnih dejavnikov. Zato je v prometu nujno ohraniti ničelno toleranco in iz predloga zakona črtati predlagane mejne vrednosti,« je še opozorila.
Foto: pixabay.com
Slovenski dijaki konopljo zaznavajo kot lahko dostopno
Tanja Urdih Lazar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa je predstavila podatke raziskave ESPAD med slovenski dijaki, starimi od 15 do 16 let, ki v visokem deležu zaznavajo konopljo kot lahko dostopno. »V letu 2024 si po tem kazalniku delimo prvo mesto z Dansko in Nemčijo, ki je, kot vemo, v letošnjem letu legalizirala konopljo za nemedicinsko rabo. Mladostniki, ki menijo, da jim je konoplja zlahka dostopna, imajo 4,5-krat večjo verjetnost, da jo bodo tudi uporabili,« je opozorila in dodala, da smo po deležu dijakov, ki sodijo med uporabnike konoplje z visokim tveganjem, prav tako v samem vrhu sodelujočih držav v raziskavi. Hkrati pa zelo majhen delež te populacije v Sloveniji meni, da je redna raba konoplje tvegana.
Strokovnjaki zato pozivajo odločevalce, naj pri sprejemanju zakonodaje upoštevajo znanstvene dokaze in tuje izkušnje. Opozarjajo, da bo breme kurativnih ukrepov, ki bodo nujno sledili, padlo na že sedaj preobremenjen zdravstveni sistem, kar bo dolgoročno močno obremenjujoče za družbo. Poudarjajo, da z vidika javnega zdravja omejevanje dostopa do psihoaktivnih snovi sodi med najbolj učinkovite preventivne ukrepe.
Izbrano za naročnike
Življenje v laži ali sprava z resnico? Slovenija 2025! (4. del)
Franc Mihelič (8/12): »Kjer lastovke gnezdijo, so dobri ljudje doma ...«
»Prikazujejo nas, kot da smo mučitelji živali«
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Dr. Evgen Benedik in dr. Tadej Battelino: Sekt je na svetu veliko in vegani so zagotovo ena prav posebna skupina
  • 14. 03. 2026
Vozniki pod vplivom THC-ja so nevarni, odstop od ničelne tolerance bi bil neprimeren
  • 23. 10. 2025
xxmrm_marine-le-pen-195-l.jpg
Macron proti Marine Le Pen – francoske volitve 2027
  • 17. 04. 2026