Bo vojna v Ukrajini povzročila pomanjkanje hrane v EU in nov migrantski val zaradi lakote?

Manj kot tri tedne po začetku vojne v Ukrajini so v Evropi sproženi številni alarmi, kaj dogajanje pomeni za prehransko varnost Evropske unije v prihodnjih mesecih. Ukrajina in Rusija sta za globalno prehransko varnost izjemno pomembni državi. Vsakršen izpad letin v teh dveh državah bi povzročil resno pomanjkanje živil, kot sta pšenica in sončnično olje. Njihove cene bi se tako lahko povzpele v neslutene višave.

Glede na razmere se je v tem trenutku le težko tolažiti, da se bodo zadeve uredile samo od sebe. Tritedenski pretres vojne je bil namreč že tako silovit, da bo sanacija trajala zelo dolgo.

Ukrajina in Rusija na svetovnem trgu zagotavljata večino sončničnega olja, ta delež pa je lahko lokalno še višji. Tako na primer zgolj Ukrajina zagotavlja med 35 in 45 odstotki sončničnega olja, ki je na voljo na trgu EU. Ta naj bi imel zalog tovrstnega olja le še za štiri do šest tednov, nato pa se že pričakuje njegovo pomanjkanje.

V najboljšem primeru se bodo proizvajalci ozrli k alternativam in v svojih izdelkih, kot so konzerve, omake, majoneze in piškoti, uporabljali druga rastlinska olja. Toda dražijo se tudi repično, kokosovo, palmovo in sojino olje. Po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) so se cene rastlinskih olj v samo zadnjih nekaj dneh povzpele za 8,5 odstotka.

Evropska komisija svari pred paniko

Udarec za potrošnika pa ni le finančni, številne trgovske verige v Španiji so tako že prepovedale, da bi potrošniki kupili več kot pet litrov sončničnega olja. Podobno naj bi že počeli tudi številni trgovci v Italiji.

Na takšne poteze so se že odzvali pri Evropski komisiji, kjer so posvarili pred takšnimi dejanji. Bojijo se namreč, da bi potrošniki na takšen način dobili vtis, da hrane primanjkuje, kar bi pri njih sprožilo panično nakupovanje. Ob tem so spomnili na dogajanje, ki smo mu bili priča v prvih dneh epidemije covida-19, ko je zaradi množičnega nakupovanja zmanjkovalo kvasa in toaletnega papirja.

Lokalna in globalna pridelava hrane

V primeru, da se bodo razmere v Ukrajini kmalu začele umirjati, izpad morda ne bo tako problematičen. Kljub vsemu bo do normalizacije dobav trajalo dolgo. A še bistveno resnejši problem lahko nastane, če bi konflikt morda prerastel v dolgotrajen spor. V tem primeru bi bilo treba poiskati alternative.

Ena od možnosti bi bila, da bi se v Evropi približno 10 % kmetijskih površin, ki so sedaj namenjene ohranjanju biotske raznovrstnosti, namenilo pridelavi stročnic. Obenem bi morali poiskati nove proizvajalke sončničnega olja. To bi glede na kmetijske pogoje lahko postali Argentina in Južna Afrika.

Ukrajina je ena od ključnih izvoznic pšenice

Še huje kot pomanjkanje sončničnega olja pa utegne svet prizadeti morebiten izpad pridelka pšenice. Jugovzhodni deli Ukrajine, ki so prav v teh dneh tarča silovitih obstreljevanj ruske vojske, namreč veljajo za eno od osrednjih območij svetovne proizvodnje pšenice.

Ukrajina ima v tem trenutku v svojih skladiščih še približno četrtino lanske letine. Vendar pa bi bila lahko ta pšenica za svetovni trg za nekaj časa izgubljena, če bi ruske sile začele oblegati ukrajinsko pristaniško mesto Odesa, preko katerega poteka pomemben del ukrajinskega izvoza.

Morebiten izpad bi bil resna grožnja tudi Evropi. Vendar ima ta kar precejšnje zaloge žit. Bi pa morebiten izpad pomenil pravi kaos v državah severne Afrike.

Egipt kot največji uvoznik žit na svetu kar 70 % teh dobi iz Rusije in Ukrajine; v primeru Tunizije je takega žita celo do 80 %.. Velike težave bi čakale tudi Libanon, kjer je delež ukrajinske pšenice kar 60-odstoten.

Morebiten izpad pomorske poti bi pomenil, da bi se pšenica v teh državah silovito podražila, kar bi močno ogrozilo njihovo prehransko varnost. Od začetka ruske invazije na Ukrajino se je pšenica podražila že za 35 %.

Se nam obeta nov migrantski val zaradi lakote?

Omenjene države morajo zato iskati alternativne uvozne poti, kar pa v času pričakovanega pomanjkanja vsekakor ni lahko.

Poleg tega je lahko nezmožnost uvoza pšenice nov vir konfliktov v tej nemirni regiji, zato je tam pomanjkanje hrane vedno tudi resno politično vprašanje, ki se lahko v obliki ilegalnih migracij že zelo kmalu prenese v države EU.

Države, kot so Egipt, Tunizija, Libanon, Sirija in Jemen, bodo najverjetneje skušale priti do dodatnih količin v njihovi bližnji soseščini. Pošiljanje dodatnih količin iz drugih delov sveta pa je za svetovni prehranski trg precej tvegano, saj države nimajo velikih zalog, zato bi morebitno pomanjkanje in rast cen zelo kmalu občutili tudi potrošniki.