Bodo ukrepi spet ostali le črka na papirju, ali jim bo Golob tokrat prisluhnil?

10. 12. 2025 ob 18:51
1 komentar

Družba

POSLUŠAJ ČLANEK

»Tega dokumenta ne pošiljamo z namenom, da roma v arhiv. Pošiljamo ga kot konkreten in operativen načrt, ki zahteva takojšnje ukrepanje,« so zapisali v Ljudski iniciativi Dolenjske – odločevalcem so poslali program socialne in delovne aktivacije. Program vsebuje rešitve, ki so bile oblikovane na podlagi izkušenj s terena. Medtem ko obstoječi sistem prispeva k ohranjanju pasivnosti in trajne odvisnosti od javnih sredstev, je program usmerjen v aktivno vključevanje vseh prejemnikov socialne podpore. Namenjen je krepitvi lokalne skupnosti, izboljšanju zaposlitvenih možnosti in vključevanju različnih socialnih skupin.

V Ljudski iniciativi Dolenjske, ki povezuje iniciative iz sedmih občin JV Slovenije, so pripravili celovit program socializacije in delovne aktivacije za dolgoročne prejemnike socialne podpore. Program, ki so ga pred kratkim predstavili na novinarski konferenci, so pripravili zato, ker se v Sloveniji že desetletja soočamo z neučinkovitostjo obstoječih ukrepov in programov, ki ne prinašajo rezultatov – ne za državo in ne za ljudi, ki so ujeti v začarani krog socialne izključenosti.

Kot so zapisali v izhodiščih programa socialne in delovne aktivacije »Od pasivne podpore k aktivni prihodnosti«, se Slovenija sooča s strukturnimi izzivi na področju dela in socialnega varstva. Med te izzive sodijo visoka stopnja dolgotrajne brezposelnosti, nizka delovna aktivnost socialnovarstvenih prejemnikov, izrazito pomanjkanje delovne sile v številnih dejavnostih ter naraščajoče število gospodinjstev, ki so trajno odvisna od socialnih transferjev. Tem trendom se pridružuje tudi medgeneracijski prenos revščine in socialne izključenosti, ki dodatno omejuje družbeno mobilnost in povečuje tveganje dolgotrajne socialne odvisnosti. Program je odgovor na obstoječi sistem socialnega varstva, ki po oceni avtorjev programa ne dosega svojega temeljnega namena – namesto da bi spodbujal zaposlovanje, osebno odgovornost in aktivno vključevanje posameznikov v družbo, prispeva k ohranjanju pasivnosti ter trajne odvisnosti od javnih sredstev.

Protestni pohod v podporo Antonu Čemažarju, julij 2025. Foto: Peter Avsenik

Evropske države z najuspešnejšimi modeli socialne politike, kot so Danska, Švedska, Nizozemska in Avstrija, dosledno uveljavljajo načela aktivacijske socialne politike. Ta temelji na povezavi med upravičenostjo do socialnih prejemkov in obveznostjo aktivnega sodelovanja v programih, ki krepijo zaposljivost in postopno vodijo iz pasivnosti v trg dela. Na tej podlagi v Ljudski iniciativi Dolenjske predlagajo celovito preoblikovanje slovenskega sistema socialnega varstva v model, ki krepi zaposljivost in omogoča učinkovitejši prehod v zaposlitev, spodbuja aktivnost, osebno odgovornost in vključevanje v družbo ter zagotavlja socialno varnost in ustrezno varuje ranljive skupine.

Program ne posega v obseg socialnih pravic, ampak usmerja v aktivno vključevanje

V Ljudski iniciativi Dolenjske so poudarili, da njihov program socialne in delovne aktivacije predstavlja uravnotežen, evropsko primerljiv in pravno vzdržen model preoblikovanja slovenske socialne politike. Ne posega v obseg socialnih pravic, temveč jih preusmerja v smeri aktivnega vključevanja in krepitve. »Program pomeni jasno odstopanje od dosedanjih, v številnih segmentih neučinkovitih praks pasivne socialne pomoči. Vzpostavlja nov pristop, ki preoblikuje sistem – iz stroška v strateško investicijo in človeški kapital, iz pasivne podpore v strukturirano in realno priložnost, iz družbene izključenosti v aktivno vključevanje ter iz odvisnosti v samostojnost, opolnomočenje in dostojanstvo,« so pojasnili v iniciativi, ki jo koordinira novomeški občinski svetnik Silvo Mesojedec.

Predlagani ukrepi so zasnovani tako, da zagotavljajo dolgoročno finančno stabilnost in vzdržnost socialnega sistema, hkrati pa predvidevajo ustrezne spodbude za gospodarstvo. Država prevzema financiranje mentorskih programov, usposabljanj in drugih aktivnosti, povezanih z delovno aktivacijo. Na tak način se delodajalce razbremeni dodatnih stroškov in administrativnih bremen. Predlagan pristop omogoča varno vključevanje posameznikov v delovni proces, obenem pa krepi konkurenčnost gospodarstva in zmanjšuje tveganje za prekomerno finančno obremenitev delodajalcev.

Jedro: pasivno prejemanje socialne pomoči se nadomešča z aktivnim delom in učenjem

Program oz. reforma vsebuje šest merljivih ciljev (za obdobje 5 let), med njimi sta zmanjšanje števila delovno sposobnih prejemnikov denarne socialne pomoči za najmanj 40 odstotkov ter povečanje zaposlenosti med dolgotrajno brezposelnimi prejemniki DSP za najmanj 20 tisoč oseb. Jedro reforme je v tem, da se pasivno prejemanje socialne pomoči nadomešča z aktivnim delom in učenjem. Program predvideva Aktivacijske centre za delo in usposabljanje (ACDU), ki niso zgolj učilnice, ampak »proizvodno-učni obrati«, ki (lahko) delujejo po tržnih principih in ustvarjajo dodano vrednost. Aktivacijski centri predstavljajo osrednji instrument prehoda iz pasivne socialne pomoči v aktivno politiko dela. Omogočajo pridobivanje delovnih navad, ustvarjanje realnih izdelkov in storitev ter praktično delo v nadzorovanem okolju. Centri so hkrati učna in socializacijska okolja, ki omogočijo postopno vključevanje na odprti trg dela.

S tržno prodajo izdelkov in storitev bi centri ustvarjali tudi lastne prihodke, ki bi se uporabili za del kritja stroškov, za dodatno stimulacijo najbolj uspešnih udeležencev ter za širitev programov in opreme. V okviru reforme socialnih transferjev je po vzoru Danske predlagan model »aktivacijske lestvice«. Predvidena je odgovorna družinska politika, ki ne uvaja kaznovanja otrok, med drugim pa je še predstavljen poseben program za mlade od 15 do 18 let, ki niso zaključili šole.

Premierja pozivajo, da delegacijo Ljudske iniciative Dolenjske sprejme na delovnem sestanku

Glede na sistemsko naravo izzivov, njihovo intenziviranje ter jasne primere dobrih praks v državah z uspešnimi socialnimi modeli v Civilni iniciativi Dolenjske zahtevajo, da vlada, pristojna ministrstva in državni zbor nemudoma pričnejo s celovito obravnavo ter postopki za uresničitev tega programa. Izpostavili so, da gre za nujen in nepogrešljiv korak do dolgoročne finančne vzdržnosti socialnega sistema in do gospodarske odpornosti. Do dolgoročne razvojne usmeritve države, kjer so ljudje vključeni, povezani, imajo priložnosti in družbeni ureditvi lahko zaupajo. »Slovenija nima več časa za odlašanje. Naš program ponuja pot naprej. Pričakujemo, da boste storili prvi korak in nas povabili na pogovor,« so sporočili predsedniku vlade Robertu Golobu in poudarili, da želijo odpreti pogovor o konkretni realizaciji. Ne o možnostih, ne o analizah, temveč o časovnici in korakih za implementacijo.