Odhajajoči bolgarski predsednik: Rusi hočejo razdvajati in oslabiti Evropo
Rusija hoče s svojim vplivom Evropo spreti, razdeliti in jo tako narediti odvisno, je tik pred predsedniškimi volitvami v Bolgariji opozoril odhajajoči predsednik Rosen Plevneliev. Za BBC je spregovoril o konkretnih ruskih vmešavanjih v Bolgarsko demokracijo.
To zagotovo ni osamljen primer obtožb na ruski račun. V pretklosti so na rusko vpletenost nad razdiranjem Evrope opozarjali že Britanci in Čehi.
Rosen Plevneliev, ki ga v nedeljo ne bo na volilnih lističih, poziva EU k trdnejši liniji in obrambi pred rusko grožnjo.
Evropa se po njegovem mnenju ne srečije z novo hladno vojno, ampak z "nevarno in nepredvidljivo" situacijo, ki jo imenuje "čas hladnega miru". Po njegovem grožnja ni toliko v morebitnem ruskem vojaškem napadu, ampak bolj v širjenju ruskega vpliva, ki razdvaja kontinent.
"Pri tem ne toliko za vseobsežno vojno in streljanje na nasprotnika, ampak je Putinova igra usmerjena v to, da druge države naredi odvisne," pravi Plevneliev.
Bolgarija je kot nekdanja članica sovjetskega bloka precej navezana na Rusijo, z njo ustvari kar 25 % letne blagovne menjave. Tako je predsednik Plevneliev s svojo kritiko Moskve razburil tudi precejšni del Bolgarije.
A bolgarski predsednik se ni ustavil zgolj pri tem. Razložil je, da Rusija svoj vpliv v Evropi povečuje s financiranjem populističnih strank in ekstremnih gibanj z obeh polov, z močno propagando in tudi s kibernetičnimi napadi, s katerimi skuša destabilizirati svoje nasprotnike.
Prav lanskega oktobra je bil Bolgarija napadena s strani hekerjev. "To je bil eden največjih kibernetičnih napadov v Evropi," je povedal Plevneliev. Napad je bil usmerjen proti volilni komisiji, ki je pregledovala rezultate referenduma, predsednikovemu uradu in vladnim institucijam.
"To je bil zame napad na bolgarsko demokracijo. Storili pa so ga hekerji, ki so napadli tudi Bundestag in štab Nata," pravi bolgarski predsednik, za katerega ni dvoma, da za vsem tem stojijo Rusi.
Že januarja letos je britanska obveščevalna služba razkrila, da so Rusi na njenem ozemlju precej aktivni v poskusih destabilizacije države. Pri tem je po njihovem mnenju prednjačila ruska vladna televizija Russia Today (RT), ki je po njihovem mnenju britanskim gledalcem nalašč posredovala informacije, ki bi jih usmerile k podpori brexita.
Še pred tem naj bi bila Rusija vpletena v škotski referendum o neodvisnosti, o katerem je RT prav tako veliko poročala. Nekateri Britanci so prepričani, da neposredno iz ruskih rok denar prejema tudi britanska radikalna stranka Ukip.
Da je v državi veliko ruskih vohunov, pa je lansko jesen priznala tudi češka obveščevalna služba. Kot so navedli, naj bi bila njihova naloga destabilizirati češko-poljske odnose, vplivati na češke medije, da bi zavajajoče pisali o Natu in EU ter v očeh gledalcev Rusijo slikali v pozitivni luči.
To zagotovo ni osamljen primer obtožb na ruski račun. V pretklosti so na rusko vpletenost nad razdiranjem Evrope opozarjali že Britanci in Čehi.
Rosen Plevneliev, ki ga v nedeljo ne bo na volilnih lističih, poziva EU k trdnejši liniji in obrambi pred rusko grožnjo.
Evropa se po njegovem mnenju ne srečije z novo hladno vojno, ampak z "nevarno in nepredvidljivo" situacijo, ki jo imenuje "čas hladnega miru". Po njegovem grožnja ni toliko v morebitnem ruskem vojaškem napadu, ampak bolj v širjenju ruskega vpliva, ki razdvaja kontinent.
"Pri tem ne toliko za vseobsežno vojno in streljanje na nasprotnika, ampak je Putinova igra usmerjena v to, da druge države naredi odvisne," pravi Plevneliev.
Bolgarija je kot nekdanja članica sovjetskega bloka precej navezana na Rusijo, z njo ustvari kar 25 % letne blagovne menjave. Tako je predsednik Plevneliev s svojo kritiko Moskve razburil tudi precejšni del Bolgarije.
Rusi razbijajo bolgarsko demokracijo
A bolgarski predsednik se ni ustavil zgolj pri tem. Razložil je, da Rusija svoj vpliv v Evropi povečuje s financiranjem populističnih strank in ekstremnih gibanj z obeh polov, z močno propagando in tudi s kibernetičnimi napadi, s katerimi skuša destabilizirati svoje nasprotnike.
Prav lanskega oktobra je bil Bolgarija napadena s strani hekerjev. "To je bil eden največjih kibernetičnih napadov v Evropi," je povedal Plevneliev. Napad je bil usmerjen proti volilni komisiji, ki je pregledovala rezultate referenduma, predsednikovemu uradu in vladnim institucijam.
"To je bil zame napad na bolgarsko demokracijo. Storili pa so ga hekerji, ki so napadli tudi Bundestag in štab Nata," pravi bolgarski predsednik, za katerega ni dvoma, da za vsem tem stojijo Rusi.
Bolgarski predsednik ni prvi, ki svari pred podtalnim delovanjem Rusov
Že januarja letos je britanska obveščevalna služba razkrila, da so Rusi na njenem ozemlju precej aktivni v poskusih destabilizacije države. Pri tem je po njihovem mnenju prednjačila ruska vladna televizija Russia Today (RT), ki je po njihovem mnenju britanskim gledalcem nalašč posredovala informacije, ki bi jih usmerile k podpori brexita.
Še pred tem naj bi bila Rusija vpletena v škotski referendum o neodvisnosti, o katerem je RT prav tako veliko poročala. Nekateri Britanci so prepričani, da neposredno iz ruskih rok denar prejema tudi britanska radikalna stranka Ukip.
Da je v državi veliko ruskih vohunov, pa je lansko jesen priznala tudi češka obveščevalna služba. Kot so navedli, naj bi bila njihova naloga destabilizirati češko-poljske odnose, vplivati na češke medije, da bi zavajajoče pisali o Natu in EU ter v očeh gledalcev Rusijo slikali v pozitivni luči.
Zadnje objave
Ko 'šala' postane nevarna: nevarni spletni izzivi med slovenskimi mladimi
14. 9. 2026 ob 16:46
Vlada z amandmaji popravlja zakon o Skoku, a pomisleki pravosodja ostajajo
14. 9. 2026 ob 14:47
Policija poroča o lažji poškodbi, otroku pa so morali šivati rano na zatilju
14. 9. 2026 ob 12:38
Slovenija kot rastoča skupnost biotehnoloških podjetij
14. 9. 2026 ob 11:42
Nataša Pirc Musar je javnosti prikrivala še eno prometno nesrečo
14. 9. 2026 ob 9:28
Spremembe narave in skrajni dogodki
14. 9. 2026 ob 9:00
Nemški (zahodni) pacient
14. 9. 2026 ob 7:50
Ekskluzivno za naročnike
Spremembe narave in skrajni dogodki
14. 9. 2026 ob 9:00
Kako ljudje delujejo v skupini
14. 9. 2026 ob 6:00
Kako smo zidali hiše (9/10): Razlika med staroselci in novoselci je očitna
13. 9. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
SEP
15
Diskusija Katedrale svobode
16:00 - 18:00
SEP
18
Uprizoritev srednjeveškega misterija: Slehernik
20:00 - 21:30
SEP
19
Premiera: Kjer je vzklilo znanje (2026)
18:00 - 20:00
SEP
27
OCT
10
Pohod za življenje v Ljubljani
09:30 - 16:00
Video objave
[Video] BRIF #2: Uporabnih stvari se v šoli nismo učili (12. 9. 2026)
12. 9. 2026 ob 9:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.