Odhajajoči bolgarski predsednik: Rusi hočejo razdvajati in oslabiti Evropo
Rusija hoče s svojim vplivom Evropo spreti, razdeliti in jo tako narediti odvisno, je tik pred predsedniškimi volitvami v Bolgariji opozoril odhajajoči predsednik Rosen Plevneliev. Za BBC je spregovoril o konkretnih ruskih vmešavanjih v Bolgarsko demokracijo.
To zagotovo ni osamljen primer obtožb na ruski račun. V pretklosti so na rusko vpletenost nad razdiranjem Evrope opozarjali že Britanci in Čehi.
Rosen Plevneliev, ki ga v nedeljo ne bo na volilnih lističih, poziva EU k trdnejši liniji in obrambi pred rusko grožnjo.
Evropa se po njegovem mnenju ne srečije z novo hladno vojno, ampak z "nevarno in nepredvidljivo" situacijo, ki jo imenuje "čas hladnega miru". Po njegovem grožnja ni toliko v morebitnem ruskem vojaškem napadu, ampak bolj v širjenju ruskega vpliva, ki razdvaja kontinent.
"Pri tem ne toliko za vseobsežno vojno in streljanje na nasprotnika, ampak je Putinova igra usmerjena v to, da druge države naredi odvisne," pravi Plevneliev.
Bolgarija je kot nekdanja članica sovjetskega bloka precej navezana na Rusijo, z njo ustvari kar 25 % letne blagovne menjave. Tako je predsednik Plevneliev s svojo kritiko Moskve razburil tudi precejšni del Bolgarije.
A bolgarski predsednik se ni ustavil zgolj pri tem. Razložil je, da Rusija svoj vpliv v Evropi povečuje s financiranjem populističnih strank in ekstremnih gibanj z obeh polov, z močno propagando in tudi s kibernetičnimi napadi, s katerimi skuša destabilizirati svoje nasprotnike.
Prav lanskega oktobra je bil Bolgarija napadena s strani hekerjev. "To je bil eden največjih kibernetičnih napadov v Evropi," je povedal Plevneliev. Napad je bil usmerjen proti volilni komisiji, ki je pregledovala rezultate referenduma, predsednikovemu uradu in vladnim institucijam.
"To je bil zame napad na bolgarsko demokracijo. Storili pa so ga hekerji, ki so napadli tudi Bundestag in štab Nata," pravi bolgarski predsednik, za katerega ni dvoma, da za vsem tem stojijo Rusi.
Že januarja letos je britanska obveščevalna služba razkrila, da so Rusi na njenem ozemlju precej aktivni v poskusih destabilizacije države. Pri tem je po njihovem mnenju prednjačila ruska vladna televizija Russia Today (RT), ki je po njihovem mnenju britanskim gledalcem nalašč posredovala informacije, ki bi jih usmerile k podpori brexita.
Še pred tem naj bi bila Rusija vpletena v škotski referendum o neodvisnosti, o katerem je RT prav tako veliko poročala. Nekateri Britanci so prepričani, da neposredno iz ruskih rok denar prejema tudi britanska radikalna stranka Ukip.
Da je v državi veliko ruskih vohunov, pa je lansko jesen priznala tudi češka obveščevalna služba. Kot so navedli, naj bi bila njihova naloga destabilizirati češko-poljske odnose, vplivati na češke medije, da bi zavajajoče pisali o Natu in EU ter v očeh gledalcev Rusijo slikali v pozitivni luči.
To zagotovo ni osamljen primer obtožb na ruski račun. V pretklosti so na rusko vpletenost nad razdiranjem Evrope opozarjali že Britanci in Čehi.
Rosen Plevneliev, ki ga v nedeljo ne bo na volilnih lističih, poziva EU k trdnejši liniji in obrambi pred rusko grožnjo.
Evropa se po njegovem mnenju ne srečije z novo hladno vojno, ampak z "nevarno in nepredvidljivo" situacijo, ki jo imenuje "čas hladnega miru". Po njegovem grožnja ni toliko v morebitnem ruskem vojaškem napadu, ampak bolj v širjenju ruskega vpliva, ki razdvaja kontinent.
"Pri tem ne toliko za vseobsežno vojno in streljanje na nasprotnika, ampak je Putinova igra usmerjena v to, da druge države naredi odvisne," pravi Plevneliev.
Bolgarija je kot nekdanja članica sovjetskega bloka precej navezana na Rusijo, z njo ustvari kar 25 % letne blagovne menjave. Tako je predsednik Plevneliev s svojo kritiko Moskve razburil tudi precejšni del Bolgarije.
Rusi razbijajo bolgarsko demokracijo
A bolgarski predsednik se ni ustavil zgolj pri tem. Razložil je, da Rusija svoj vpliv v Evropi povečuje s financiranjem populističnih strank in ekstremnih gibanj z obeh polov, z močno propagando in tudi s kibernetičnimi napadi, s katerimi skuša destabilizirati svoje nasprotnike.
Prav lanskega oktobra je bil Bolgarija napadena s strani hekerjev. "To je bil eden največjih kibernetičnih napadov v Evropi," je povedal Plevneliev. Napad je bil usmerjen proti volilni komisiji, ki je pregledovala rezultate referenduma, predsednikovemu uradu in vladnim institucijam.
"To je bil zame napad na bolgarsko demokracijo. Storili pa so ga hekerji, ki so napadli tudi Bundestag in štab Nata," pravi bolgarski predsednik, za katerega ni dvoma, da za vsem tem stojijo Rusi.
Bolgarski predsednik ni prvi, ki svari pred podtalnim delovanjem Rusov
Že januarja letos je britanska obveščevalna služba razkrila, da so Rusi na njenem ozemlju precej aktivni v poskusih destabilizacije države. Pri tem je po njihovem mnenju prednjačila ruska vladna televizija Russia Today (RT), ki je po njihovem mnenju britanskim gledalcem nalašč posredovala informacije, ki bi jih usmerile k podpori brexita.
Še pred tem naj bi bila Rusija vpletena v škotski referendum o neodvisnosti, o katerem je RT prav tako veliko poročala. Nekateri Britanci so prepričani, da neposredno iz ruskih rok denar prejema tudi britanska radikalna stranka Ukip.
Da je v državi veliko ruskih vohunov, pa je lansko jesen priznala tudi češka obveščevalna služba. Kot so navedli, naj bi bila njihova naloga destabilizirati češko-poljske odnose, vplivati na češke medije, da bi zavajajoče pisali o Natu in EU ter v očeh gledalcev Rusijo slikali v pozitivni luči.
Zadnje objave
Elon Musk za The Economist: Odneslo me je, iskreno
29. 7. 2026 ob 7:30
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:00
Posnetki, ki so razkrili največje slovenske korupcijske afere, niso več dostopni
28. 7. 2026 ob 23:17
Rekordni junij v slovenskem turizmu, gorske občine vse bolj priljubljene
28. 7. 2026 ob 20:45
Alexander Soros je obiskal Niko Kovač. Toda on ni kdorkoli
28. 7. 2026 ob 18:04
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
30
Višarski dnevi mladih 2026
08:00 - 20:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
01
Razstava Tunelski vid
15:00 - 23:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
AVG
07
Sveta maša: »Mučenci med Slovenci«
19:00 - 20:30
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.