Odhajajoči bolgarski predsednik: Rusi hočejo razdvajati in oslabiti Evropo
Rusija hoče s svojim vplivom Evropo spreti, razdeliti in jo tako narediti odvisno, je tik pred predsedniškimi volitvami v Bolgariji opozoril odhajajoči predsednik Rosen Plevneliev. Za BBC je spregovoril o konkretnih ruskih vmešavanjih v Bolgarsko demokracijo.
To zagotovo ni osamljen primer obtožb na ruski račun. V pretklosti so na rusko vpletenost nad razdiranjem Evrope opozarjali že Britanci in Čehi.
Rosen Plevneliev, ki ga v nedeljo ne bo na volilnih lističih, poziva EU k trdnejši liniji in obrambi pred rusko grožnjo.
Evropa se po njegovem mnenju ne srečije z novo hladno vojno, ampak z "nevarno in nepredvidljivo" situacijo, ki jo imenuje "čas hladnega miru". Po njegovem grožnja ni toliko v morebitnem ruskem vojaškem napadu, ampak bolj v širjenju ruskega vpliva, ki razdvaja kontinent.
"Pri tem ne toliko za vseobsežno vojno in streljanje na nasprotnika, ampak je Putinova igra usmerjena v to, da druge države naredi odvisne," pravi Plevneliev.
Bolgarija je kot nekdanja članica sovjetskega bloka precej navezana na Rusijo, z njo ustvari kar 25 % letne blagovne menjave. Tako je predsednik Plevneliev s svojo kritiko Moskve razburil tudi precejšni del Bolgarije.
A bolgarski predsednik se ni ustavil zgolj pri tem. Razložil je, da Rusija svoj vpliv v Evropi povečuje s financiranjem populističnih strank in ekstremnih gibanj z obeh polov, z močno propagando in tudi s kibernetičnimi napadi, s katerimi skuša destabilizirati svoje nasprotnike.
Prav lanskega oktobra je bil Bolgarija napadena s strani hekerjev. "To je bil eden največjih kibernetičnih napadov v Evropi," je povedal Plevneliev. Napad je bil usmerjen proti volilni komisiji, ki je pregledovala rezultate referenduma, predsednikovemu uradu in vladnim institucijam.
"To je bil zame napad na bolgarsko demokracijo. Storili pa so ga hekerji, ki so napadli tudi Bundestag in štab Nata," pravi bolgarski predsednik, za katerega ni dvoma, da za vsem tem stojijo Rusi.
Že januarja letos je britanska obveščevalna služba razkrila, da so Rusi na njenem ozemlju precej aktivni v poskusih destabilizacije države. Pri tem je po njihovem mnenju prednjačila ruska vladna televizija Russia Today (RT), ki je po njihovem mnenju britanskim gledalcem nalašč posredovala informacije, ki bi jih usmerile k podpori brexita.
Še pred tem naj bi bila Rusija vpletena v škotski referendum o neodvisnosti, o katerem je RT prav tako veliko poročala. Nekateri Britanci so prepričani, da neposredno iz ruskih rok denar prejema tudi britanska radikalna stranka Ukip.
Da je v državi veliko ruskih vohunov, pa je lansko jesen priznala tudi češka obveščevalna služba. Kot so navedli, naj bi bila njihova naloga destabilizirati češko-poljske odnose, vplivati na češke medije, da bi zavajajoče pisali o Natu in EU ter v očeh gledalcev Rusijo slikali v pozitivni luči.
To zagotovo ni osamljen primer obtožb na ruski račun. V pretklosti so na rusko vpletenost nad razdiranjem Evrope opozarjali že Britanci in Čehi.
Rosen Plevneliev, ki ga v nedeljo ne bo na volilnih lističih, poziva EU k trdnejši liniji in obrambi pred rusko grožnjo.
Evropa se po njegovem mnenju ne srečije z novo hladno vojno, ampak z "nevarno in nepredvidljivo" situacijo, ki jo imenuje "čas hladnega miru". Po njegovem grožnja ni toliko v morebitnem ruskem vojaškem napadu, ampak bolj v širjenju ruskega vpliva, ki razdvaja kontinent.
"Pri tem ne toliko za vseobsežno vojno in streljanje na nasprotnika, ampak je Putinova igra usmerjena v to, da druge države naredi odvisne," pravi Plevneliev.
Bolgarija je kot nekdanja članica sovjetskega bloka precej navezana na Rusijo, z njo ustvari kar 25 % letne blagovne menjave. Tako je predsednik Plevneliev s svojo kritiko Moskve razburil tudi precejšni del Bolgarije.
Rusi razbijajo bolgarsko demokracijo
A bolgarski predsednik se ni ustavil zgolj pri tem. Razložil je, da Rusija svoj vpliv v Evropi povečuje s financiranjem populističnih strank in ekstremnih gibanj z obeh polov, z močno propagando in tudi s kibernetičnimi napadi, s katerimi skuša destabilizirati svoje nasprotnike.
Prav lanskega oktobra je bil Bolgarija napadena s strani hekerjev. "To je bil eden največjih kibernetičnih napadov v Evropi," je povedal Plevneliev. Napad je bil usmerjen proti volilni komisiji, ki je pregledovala rezultate referenduma, predsednikovemu uradu in vladnim institucijam.
"To je bil zame napad na bolgarsko demokracijo. Storili pa so ga hekerji, ki so napadli tudi Bundestag in štab Nata," pravi bolgarski predsednik, za katerega ni dvoma, da za vsem tem stojijo Rusi.
Bolgarski predsednik ni prvi, ki svari pred podtalnim delovanjem Rusov
Že januarja letos je britanska obveščevalna služba razkrila, da so Rusi na njenem ozemlju precej aktivni v poskusih destabilizacije države. Pri tem je po njihovem mnenju prednjačila ruska vladna televizija Russia Today (RT), ki je po njihovem mnenju britanskim gledalcem nalašč posredovala informacije, ki bi jih usmerile k podpori brexita.
Še pred tem naj bi bila Rusija vpletena v škotski referendum o neodvisnosti, o katerem je RT prav tako veliko poročala. Nekateri Britanci so prepričani, da neposredno iz ruskih rok denar prejema tudi britanska radikalna stranka Ukip.
Da je v državi veliko ruskih vohunov, pa je lansko jesen priznala tudi češka obveščevalna služba. Kot so navedli, naj bi bila njihova naloga destabilizirati češko-poljske odnose, vplivati na češke medije, da bi zavajajoče pisali o Natu in EU ter v očeh gledalcev Rusijo slikali v pozitivni luči.
Zadnje objave
OECD: Slovenijo čaka počasnejša rast, višja inflacija in večji primanjkljaj
3. 6. 2026 ob 17:19
Jankovićev pohod na Miklošičevo – jo ureja za lokalne prebivalce ali za turiste?
3. 6. 2026 ob 16:42
Otroci izgubljajo vid pred našimi očmi: Kako so zasloni sprožili tiho epidemijo
3. 6. 2026 ob 14:15
Zaradi laži in zavisti
3. 6. 2026 ob 12:05
Veselje do prihodnosti
3. 6. 2026 ob 8:56
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:00
Opozarjajo, da se lahko poslabša dostopnost zdravstvenih storitev
2. 6. 2026 ob 18:49
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.