Borut Pahor na konferenci o narodnem ponosu: kaj je lahko bolj navdihujoče kot zgodba naše osamosvojitve?
V soboto, 23. 11., je Društvo katoliških pedagogov Slovenije priredilo že šesto mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Tokrat je bila v Osnovni šoli Notranjskega odreda Cerknica pod naslovom Narodni ponos v globaliziranem svetu.
Med govorci so bili nekdanji predsednik republike Borut Pahor, novinarka in predavateljica Vida Petrovčič, direktor Mohorjeve družbe v Celovcu dr. Karl Hren in Lojze Peterle, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve ter predsednik Demosove vlade.
Narodni ponos ni predmoderen
Borut Pahor se je osredotočil na temo, kako živeti narodni ponos v svetu, ko so meje vse bolj zabrisane. Kot je opozoril v zvezi z razvojem slovenske državnosti, po osamosvojitvi nismo videli svojega umeščanja v EU in Nato kot grožnje svoji suverenosti, pač pa kot njeno logično nadaljevanje. A zdi se, kar je napačno in morda celo nevarno, kot da prevladuje mišljenje, da smo s temi prelomnimi koraki prišli do konca narodnega razvoja in da glede prihodnosti razvoja naše narodne skupnosti ni več vprašanj, na katera bi morali skušati najti odgovore. Kot da imamo opraviti s splošnim prepričanjem, da je že vse na svojem mestu in je to samoumevno. »Nič ne bi moglo biti bolj zmotno«, izpostavlja. Slovenci zdaj sicer živimo najboljši, najvarnejši, najplodnejši del naše zgodovine, toda slednje ni konec. Niti ni konec našega razvoja narodnega vprašanja, za kar moramo še naprej skrbeti hkrati z razvojem države. Pri tem ima velik pomen narodni ponos kot izraz ljubezni, navdušenja in skrbi nad lastno domovino. Ne sodi v preteklost, ni predmoderen. Ravno zaradi globalizma je za Slovence še toliko bolj pomemben.
Napačno in morda celo nevarno je mišljenje, da smo s prelomnimi koraki v času osamosvojitve in kasneje prišli že do konca narodnega razvoja.
Ne le športne zmage
Narodni ponos ni samoumeven, pravi nekdanji predsednik republike. Je čustvena kategorija posameznika in skupnosti, ki se gradi skozi družino, v šolskem okolju, skozi institucije države, vse do posameznikove proste volje. Upa, da se bodo učenci, dijaki, študenti pri učnih programih bolje spoznavali s pogoji, okoliščinami ter načinom, v katerih je nastajala naša država.
Je res mogoče, da so bili v razpadajoči državi Slovenci v manj kot letu dni sposobni sprejeti dogovor vseh strank za izvedbo plebiscita o osamosvojitvi, ga izpeljati, v pol leta udejanjiti, samostojnost v desetdnevni vojni ubraniti ter državo pol leta za tem pripeljati na zemljevid mednarodne skupnosti?
Pahorja ob predavanjih v tujini organizatorji večkrat prosijo, naj pove kakšno navdihujočo zgodbo. Ko jim oriše nastanek slovenske države, so osupli. Je res mogoče, da so bili v razpadajoči državi Slovenci v manj kot letu dni sposobni sprejeti dogovor vseh strank za izvedbo plebiscita o osamosvojitvi, ga izpeljati, v pol leta udejanjiti, samostojnost v desetdnevni vojni ubraniti ter državo pol leta za tem pripeljati na zemljevid mednarodne skupnosti? Po njegovih besedah gre za nekaj najbolj navdihujočega, kar lahko slovenski človek sliši. Lahko dobi občutek, da Slovenci v zgodovini nismo zgolj trpeli, kar je sicer zasidrano v posameznikovo in narodno zavest. Zavedati se velja, da smo tudi zmagovalci. Osamosvojitev je bila velika zmaga, čarobni trenutek v času prehoda od totalitarnega v demokratični sistem, v času globalnih sprememb. Prepričan je, da ta zgodba slovenskim otrokom in mladostnikom ni povedana na način, kot bi bila v kakšni drugi državi z daljšo tradicijo.
Pozdravil je zavzemanje učiteljev, vzgojiteljev in profesorjev iz Društva katoliških pedagogov Slovenije ter drugih za to in jih nagovoril, da še delajo v tej smeri. Kaj sproža večji narodni ponos, kot so zmage (ne zgolj športne), doseganje nečesa velikega, je spodbudil poslušalce. To tudi cenijo v mednarodnem prostoru.
Slovenci v zgodovini nismo zgolj trpeli, zavedati se moramo, da smo tudi zmagovalci.
Slovenski Eloni Muski
Po Pahorju je nastopila Vida Petrovčič, ki ima več kot 40-letne novinarske izkušnje, je pa med drugim tudi osebna in poslovna trenerka po metodi NLP (nevrolingvistično programiranje). Odprla je vprašanje narodne identitete – ozaveščanje o kulturni dediščini, jeziku in zgodovini naroda. Kako to predstavljamo otrokom? Če na primer vprašamo novodobne slovenske otroke, kdo je tehnološki vizionar milijarder Elon Musk, bodo vedeli marsikaj, če pa se jih vpraša o slovenskih znanstvenikih, ki so uspeli v svetu in pustili izjemno velik pečat na globalni ravni, ne vedo skoraj nič. Žal niti odrasli večinoma ne. Pa bi zavedanje o uspehih ne le športnikov, ampak tudi drugih profilov Slovencev, priznanih po vsem svetu, lahko spodbudilo razvoj narodnega ponosa.
Novodobni izzivi koroških Slovencev
Direktor celovške Mohorjeve družbe dr. Karl Hren je v predavanju prikazal padanje števila slovensko govorečih prebivalcev na avstrijskem Koroškem. Teh je bilo na začetku prejšnjega stoletja okoli sto tisoč, danes jih slovenščino kot svoj pogovorni jezik navaja slabih 15 tisoč. A skupnost je živa, poudarja. Predvsem je ekonomsko močnejša kot kadarkoli, pri čemer se soočajo s težavo, kako številne izobražene Slovence, ki doštudirajo na Dunaju, v Gradcu … pritegniti nazaj na Koroško, saj si mnogi od njih življenje uredijo drugje.
Spodbudno pa je, da del ljudi slovenskega rodu v sedanjem času odkriva korenine svojih dedov in babic in se tudi odločajo za učenje slovenščine.
Spodbudno pa je, da del ljudi slovenskega rodu v sedanjem času odkriva korenine svojih dedov in babic in se tudi odločajo za učenje slovenščine. Ključno je, da se slovenščino ohranja v vrtcih in osnovnih šolah. Plenarni del konference (sledile so predstavitve referatov po skupinah) je sklenil predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Ko pridejo Japonci v Slovenijo, ne iščejo podobnosti s svojo državo, pač pa želijo videti, kakšni smo Slovenci, je poudaril. Medtem ko se nekateri slovenski intelektualci zmrdujejo, češ da je narodnozabavna glasba (oziroma ljudska, kot jo je označil) »goveja«, je Peterle izpostavil: Avsenikom sledi po vsem svetu deset tisoč ansamblov, približno enako število kot jih recimo sledi slavni britanski skupini The Beatles. Smo dovolj ponosni na Avsenike kot enega od izrazov naše identitete? Imamo toliko posebnosti, na katere smo lahko ponosni, a smo jih premalo ozavestili, je dodal.
Spomnil je tudi na pogosto izpostavljanje, češ da smo majhni. V času, ko je bil evropski poslanec, ni niti enkrat slišal katerega predstavnika iz Luksemburga reči, da prihaja iz majhne države, pač pa so govorili kvečjemu o velikih projektih.
Naši otroci se večkrat kar sami prilagodijo otrokom tujcev, namesto da bi bilo obratno.
Kdo se bo komu prilagajal
Govorili smo z Marijo Žabjek, predsednico društva, ki je organiziralo konferenco. Posebej v času, ko se v Slovenijo zaradi potrebe po delavcih priseljuje vse več ljudi, moramo, kot pravi, še toliko bolj delati na domovinski zavesti, narodnem ponosu. Sicer se nam lahko zgodi, da bomo preglašeni v lastni državi. Naši otroci se večkrat kar sami prilagodijo otrokom tujcev, namesto da bi bilo obratno. Pomembno je mladim predstaviti ljudi iz vseh družbenih okolij, ki so skozi zgodovino gradili slovenstvo. Ni važno, iz katerega dela političnega ali svetovnonazorskega spektra so bili, pač pa, kaj so storili za naš narod in domovino.
14 komentarjev
Ljubljana
Vidmar, edina prava sola je vedno bila druzina starsi, stari starsi.
Za vrednote tudi verouk a ce doma ni vrednot jih tudi verouk tezko nacara, delno ze.
Ljubljana
Imam pa trden obcutek da bolj ko.Slo folku kaj resnega in realnega govoris , JE SAMO SE BOLJ BUTAST!
Dnevno se norcujejo iz njih, pa ne opazijo !!
Andrej Muren
Priznati moram, da je Borut Pahor za slovenske politične razmere povsem netipičen levičar. Je toleranten do drugače mislečih, ni požrešen po denarju, ni bil zapleten v korupcijske afere kot se spodobi za pravega slovenskega levičarja, niti ni osebnostno skrajnež - prava bela vrana med levaki.
Žal je s takšnimi lastnostmi zelo redka izjema, kar pomeni, da se izključevalna politika na Slovenskem še ne bo kmalu končala.
Martin Krpan
Zato so se ga levičarji "znebili",saj ne zaseda praktično nobene funkcije na levi.
Realist
Slovenijo so ugrabili komunisti in srbsko podzemlje, ki izsiljuje slo politiko z beograjskimi arhivi.
ales
udbomafija
Andrej Muren
Prava slovenska vlada (seveda ne leva), bi lahko hitro dobila vpogled v te beograjske arhive. Samo kakršnokoli srbsko približevanje EU bi morala pogojiti z dostopom do teh arhivov. Res pa je, da Hrvatov nismo znali nekoliko zavreti, dali smo jim bianco menico za vstop v EU in NATO, v zahvalo ne priznajo arbitražnega sporazuma.
Anton Vidmar
Ja,moji vnuki proti koncu osnovne šole ne vejo nič o osamosvojitvi.
helena_3
Ja no, jim pa ti kaj povej. In kakšno knjigo jim kupi na to temo, zdaj bo glih kar Miklavž nosil. Moj vnuk v 3. razredu vaške podružnične šole pa ve, zakaj sem 25. junija obesila slovensko zastavo.
Andrej Muren
Pri mojem sinu se je pouk zgodovine v 4. letniku gimnazije končal sredi 2. svetovne vojne (Poljanska gimnazija v Ljubljani!). Osebe kot so Pučnik, Peterle so mu bile povsem neznane. V osnovni šoli o osamosvojitvi niti besede.
Ljubljana
Namesto ne ravno pametnih zapisov tukaj svoje vnuke kaj naucite, ce seveda kaj veste...
Anton Vidmar
Ljubljana in helena,o osamosvojitvi vem veliko in tudi marsikaj povem,ampak o tem bi morali učiti v šoli !!!
helena_3
*ampak o tem bi morali učiti v šoli !!!* Seveda, g. Vidmar! Ampak ker ne, je treba ubrati "obvoz" in tu imamo dedki in babice priložnost in nalogo, da svojim vnukom predstavimo trdoživost slovenskega naroda, ki je preživelo vse sorte vladarje in svojo pokončnost kronalo s samostojno državo! Tega ne smemo izpustiti, navkljub močn9i protislovenski propagandi. Poleg staršev smo mi tisti, ki smo odgovorni, da z besedo in zgledom vzgajamo naše mlade! Še to: tudi nekateri učitelji se tega zavedajo, niso vsi tako brezbrižni, kot se jih prikazuje. Skupaj bomo zmogli! Še zmeraj smo.
Peter Klepec
Starsi, stari starsi, strici in tete, vsi imajo dolznost „korigirati“ vzgojo javne sole in druzbe, ce je ta pomanjkljiva. Kakor najbolje znajo. V casu zeleznega komunizma, tam v zacetku 60ih so nas v soli zbobnali na kup, da so nam „razlozili“ kako zlobni so Americani, ki ogrozajo prijazne Ruse. Slo je za kubansko krizi in stari smo bili 8 let. Ko sem to doma povedal, je oceta „privzdignilo“ in mi je povedal kaj je na stvari. Desetletja kasneje se je izkazalo, da mi je govoril resnico. Koristnost tega je bila, da sem bil najmanj od takrat naprej mocno skepticen glede postenosti uciteljev. Najbrz nisem bil edini, konec koncev je moja generacija zavrgla drzavo, ki ni bila postena.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.