Boštjan M. Zupančič: Avantgardni sindrom in napaka slovenske desnice
O udbi, njenem avantgardnem sindromu, ki se je ohranil do danes in napakah slovenske desnice kot političnem problemu piše Boštjan M. Zupančič v kolumni na Planet Siol.net.
Pripadnost mreži, Zvezi komunistov ali, še toliko bolj, Udbi, je pri starejših porajala občutek premoči in pogosto tudi občutek kolektivne odgovornosti za tisto, kar se je v državi (Jugoslaviji) in družbi (Sloveniji) dogajalo.
Šlo je za "avantgardo" delavskega razreda (in za njegovo diktaturo), ki se je kazala v vseprisotni prvi osebi množine. Dopovedovala je, da je "naša" moč trdno v "naših" rokah (partijske nomenklature).
Tisti "zunaj", smo prvo osebo množine partijske in udbovske premoči jemali ali kot prikrito grožnjo ali pa vsaj kot samohvalisanje tistih, ki so klubu pripadali. Totalitarni diskurz je imel tako grozilno vrednost.
Po desetletjih na oblásti so ti ljudje in njihovi otroci ohranili svoje samozavestno zadržanje. Aroganca se danes kaže kot vajeni občutek večvrednosti. Tako je lahko en človek do nedavnega vplival na celotno kazensko pravosodje. Nekoč je celo (pred pričami) bleknil: "Kazensko pravo? Kaj?! Pa saj to sem v Sloveniji vendar jaz!"
Napaka slovenske desnice (slovenski politični problem)
Značilno za totalitarni diskurz, recimo danes tudi na evropski skrajni desnici, je, da razdvaja. Politično sceno želi polarizirati na prvo osebo množine in na vse one, ki ji ne pripadajo, v zaključku kolumne piše Zupančič.
Diskurz slovenske desnice je nezavedno oponašanje, imitacija preteklega partijskega diskurza. To, glede na partijsko provenienco desnih protagonistov, ni presenečenje.
Desnica, namesto da bi imela lasten in izviren proaktivni združevalni nagovor, deluje le reaktivno. To je spet značilno (prosto po Nietzscheju) za hlapčevsko mentaliteto.
Dokler desnica zgolj reagira na že preseženi totalitarni diskurz, ga ponavlja. Zato se Slovenija, namesto da bi desnica kaj izvirnega prispevala k političnemu diskurzu, le cepi, razdvaja.
Kolumno preberite na Siol.net.
Pripadnost mreži, Zvezi komunistov ali, še toliko bolj, Udbi, je pri starejših porajala občutek premoči in pogosto tudi občutek kolektivne odgovornosti za tisto, kar se je v državi (Jugoslaviji) in družbi (Sloveniji) dogajalo.
Šlo je za "avantgardo" delavskega razreda (in za njegovo diktaturo), ki se je kazala v vseprisotni prvi osebi množine. Dopovedovala je, da je "naša" moč trdno v "naših" rokah (partijske nomenklature).
Tisti "zunaj", smo prvo osebo množine partijske in udbovske premoči jemali ali kot prikrito grožnjo ali pa vsaj kot samohvalisanje tistih, ki so klubu pripadali. Totalitarni diskurz je imel tako grozilno vrednost.
Po desetletjih na oblásti so ti ljudje in njihovi otroci ohranili svoje samozavestno zadržanje. Aroganca se danes kaže kot vajeni občutek večvrednosti. Tako je lahko en človek do nedavnega vplival na celotno kazensko pravosodje. Nekoč je celo (pred pričami) bleknil: "Kazensko pravo? Kaj?! Pa saj to sem v Sloveniji vendar jaz!"
Napaka slovenske desnice (slovenski politični problem)
Značilno za totalitarni diskurz, recimo danes tudi na evropski skrajni desnici, je, da razdvaja. Politično sceno želi polarizirati na prvo osebo množine in na vse one, ki ji ne pripadajo, v zaključku kolumne piše Zupančič.
Diskurz slovenske desnice je nezavedno oponašanje, imitacija preteklega partijskega diskurza. To, glede na partijsko provenienco desnih protagonistov, ni presenečenje.
Desnica, namesto da bi imela lasten in izviren proaktivni združevalni nagovor, deluje le reaktivno. To je spet značilno (prosto po Nietzscheju) za hlapčevsko mentaliteto.
Dokler desnica zgolj reagira na že preseženi totalitarni diskurz, ga ponavlja. Zato se Slovenija, namesto da bi desnica kaj izvirnega prispevala k političnemu diskurzu, le cepi, razdvaja.
Kolumno preberite na Siol.net.
Zadnje objave
Evropa vrača udarec – dvakrat ugrabljena in večkrat (ideološko) posiljena
8. 11. 2026 ob 15:00
Igor Omerza in Jože Dežman v knjigi o Pirjevčevem zgodovinjenju
8. 11. 2026 ob 12:19
Čateške toplice, grad Mokrice in Samobor
8. 11. 2026 ob 12:00
Božidar Premrl napisal knjigo Glas kamna spod Čavna
8. 11. 2026 ob 11:25
[Duhovna misel] Olje – gorivo za življenje
8. 11. 2026 ob 6:00
[Gledali smo] Klara, ki ni zgolj stranski lik ob Frančišku
7. 11. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Evropa vrača udarec – dvakrat ugrabljena in večkrat (ideološko) posiljena
8. 11. 2026 ob 15:00
Čateške toplice, grad Mokrice in Samobor
8. 11. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.