Boštjan Udovič, Siol: Jezušček, jaslice in mesna štruca

»Ko to berete, ste verjetno že o(d)pravili polnočnico, pojedli tisto, kar so vaše tople roke skuhale, ter odprli vsa darila, ki jih je pod jelko dostavil Božiček. Ampak vprašanje je, ali ste po in z vsem tem, kar ste naredili, res ponotranjili pravo sporočilo Božiča?« se uvodoma sprašuje Boštjan Udovič.

Rojen je bil v času, ko je bil Božič neke vrste razredni sovražnik, ki ga je treba pregnati z domov, predvsem pa iz družbene zavesti; v času, ko so v osnovni šoli pravoverne učiteljice kontrolko razpisale ravno na ta dan. »In potem sta prišla demokratizacija in prenos izkušenj praznovanja Božiča iz zahodnega sveta. Kot bi se sramovali naših šeg in navad, smo te hitro opustili ter namesto Dedka Mraza sprejeli (kokakolinega) Božička, odpiranje daril pa smo iz 31. 12. premaknili na božični večer ali jutro.«

Kot pravi, darila niso bila več simbolna, ampak so postajala vedno bolj osrednji del Božiča. »Iz majhnih spominkov, nogavic, pomaranč, not za igranje klavirja ali puloverjev smo prešli na telefone, računalnike, tablice …«

Zadnjič ga zato ni presenetilo, da ga je neki znanec vprašal, ali ve, kje se kupi mah, saj ga on nima časa hoditi iskat v gozd. »On namreč veliko dela. Ne dvomim o tem. A vendarle, če bi se s svojimi otroki zapodil v gozd, bi mah in jaslice verjetno imeli popolnoma drugačen pridih, kot ga bodo imeli.«

Celotno kolumno preberite na Siolu.