Branko Cestnik, Časnik.si: Rado Pezdir je povedal pre-več

Branko Cestnik se v svoji kolumni za Časnik.si ukvarja z intervjujem z Radom Pezdirjem na RTV, v katerem je omenjeni povedal pre-več. Kakor je Huda jama za marsikoga bila pre-huda, tako je Pezdirjevo nizanje podatkov in imen o komunistični vzporedni ekonomiji in bančništvu bilo pre-hudo, pre-resnično.

"Pezdirjevo nizanje dokumentov o mafijsko denarni komunistični eliti nas usmeri k tezi: v ozadju revolucije je ves čas čemel nihilizem," pravi Cestnik in dodaja: "Naši top-revolucionarji so ideal popolnoma pravične družbe na „neovedeno“ nihilistični način precej zgodaj opustili, najprej z ubijanjem, nato ko so se vrgli v mafijske „posle“ oz. ko so se vrgli v to, kar je najslabšega ponujal „gnili kapitalizem“, od njih samih tako imenovan."

Nato Cestnik našteva vse konce komunizma pri nas. Tako gre v leto 1938, ko so stalinisti odstranili vodilne stare domače komuniste in jugoslovansko partijo organizirali okrog sovjetskih nameščencev. Druga smrt komunistov pri nas je po njegovem mnenju prišla leta 1941, ko so komunisti ubili prvega nedolžnega človeka. Tretji konec komunizma se je zgodil l. 1948 v Črnomlju, ko je France Špelič moral na zagovor pred ljubljanske komunistične veljake, ker je njegova žena Sida Špeličneki bolni ženici „za juho“ dala meso, ki ga je partija namenila njenemu možu in njej.

"Z drugimi besedami, tretji konec komunizma ter kocbekjanske sanje o „novem človeku“ se je sprožil z nastankom „novega razreda“. Namesto družbe enakih smo dobili elito s svojimi mesnicami, z „uradno tajnostjo“ o vsaj 12 kg mesa mesečno za miličnika; elito z vzrejo svojih otrok v ukradenih vilah, z branjem poezije pod ukradenimi slikami, s štirinožnimi vnučki plazečimi se po ukradenih preprogah," še piše Branko Cestnik v svoji kolumni za Časnik.si.