Branko Cestnik o škandalih za Radio Ognjišče: Odreči se lepi fasadi in več postoriti za notranjo snago

Branka Cestnika je v misijonskem nagovoru 3. dne za Radio Ognjišče spregovoril o tem »Kako naj oznanjam veselje, »ko pa je toliko škandalov?«

»Rad bi povedal nekaj veselega o Bogu, pa ne morem, ker ta temna gmota duši moj krščanski glas. Zdi se mi, da, četudi bi zelo na glas izrazil veselje, bi se zaradi tolike teme in zmede ta glas ne slišal,« pove Cestnik.

Pa ne pohujšanje iz obrobja sveta, temveč pohujšanje iz srca Cerkve. »Spolne zlorabe s strani duhovnikov imajo več vzrokov, toda eden izmed poglavitnih je gotovo dogmatična in moralna razpuščenost, ki se je ugnezdila v dno nekaterih duš. Kot da Bog ni Bog in kot da greh ni greh; kot da nič ni res; kot da je vse privid; kot da nam je vse dovoljeno.«

Znanstvene in kriminalistične razlage o pojavu duhovniških zlorab so potrebne, niso pa dovolj, pravi Cestnik. »Zdaj je ura za preroški pogum. Preroški pogum bo zagotovil, da ne bomo bežali od trde stvarnosti. To je pogum priznati si resnico in jo povedati na glas. Po domače: treba je reči bobu bob.«

Kako so nekateri duhovniki lahko tako zelo zašli? »Odgovori na ta vprašanje še niso vsi dani, v prihodnjem času bomo vedeli več. Preroški pogum bo potreben vsej Cerkvi. Temeljno moramo premisliti o naši podobi Cerkve. Odreči se bo potrebno negovanju lepe fasade ter več postorili za notranjo snago. Ravno potreba, da kot Cerkev lepo izgledamo navzven, je botrovala prikrivanju spolnih zlorab.«

Prevečkrat se sliši, da javnost in mediji hočejo škoditi Cerkvi in zato zlonamerno govorijo in pišejo o duhovniški pedofiliji. »Res je, javnost in mediji znajo vztrajati v zmotah in delati veliko napak, celo krivic. A res je tudi, da javnost in mediji Cerkvi pomagajo. Papež nas vabi, da v srdu javnosti in medijev prepoznamo zdravilna znamenja časa, pomoč za soočenje z resnico, spodbudo za dobro.«

Cestnik opozarja, da se moramo paziti trojega: farizejskega napuha, stihijskega lova na čarovnice, nezdravega mehanizma grešnega kozla.

V zvezi z duhovniškimi spolnimi zlorabami so nekateri prepričani, da bi z ukinitvijo celibata v duhovniku padel tudi nekak nevrotični center, zaradi katerega se zlorabe dogajajo. »Ni redko slišati, kako bi necelibatni duhovniki živeli normalno spolnost s svojimi ženami, pedofilske skušnjave pa ne bi bilo. Podatki o vseh spolnih zlorabah otrok govorijo drugače. Mnogi zločinci so poročeni ali v stalnem partnerskem razmerju. Celibat ni odločilen. Če bomo podlegli glasovom sveta, ki pravijo, da je duhovniški celibat krivec za spolne zlorabe, se bomo vedli kot neverniki, ki ne priznavajo Božjega delovanja v človeški duši.«

»Je možno upati na sonce, ko se zdi, da so povsod razvlečeni nevihtni oblaki,« se ob koncu svojega nagovora za Radio Ognjišče sprašuje pater Branko Cestnik »Če rečemo, da ni možno upati na sonce oziroma na ozdravitev, nismo resnično verni, nismo Kristusovi. Sodobni človek nas ravno zaradi škandalov in naše minule politike prikrivanja zločinskih duhovnikov toliko bolj sumi. V zameno poudarimo in pokažimo, da oznanjamo evangelij iz spoštovanja do njega in iz ljubezni. Nobenih vzporednih ciljev ne zasledujemo, ničesar ne pričakujemo v zameno.«