Branko Cestnik, Večer: Amazonke in Cerkev
Branko Cestnik v svoji kolumni za Večer spregovori o sinodi o Amazoniji. Čeprav gre za tako imenovano lokalno sinodo in načeloma nekaj interno katoliškega, dogodek že v času priprav vzbuja veliko zanimanja. "Amazonka pač pomeni največje porečje na svetu in usodna ekološka vprašanja. Vendar se v notranjecerkveni javnosti v tem času govori zlasti o dvojem. Bodo v Amazoniji poleg celibatnih tudi poročeni moški lahko brali sveto mašo? Bodo v Amazoniji ženske lahko upravljale župnije?" piše Cestnik in dodaja, da zadeva ni nezanimiva za nas, saj sklepi lokalne sinode postanejo del vesoljnega nauka Cerkve, ko jih potrdi papež.
Sodobni Amazonci in Amazonke so v veliki večini katoliške veroizpovedi. Zemljepisne širjave, težko dostopna območja, raznolikost kultur ... naredijo življenje amazonske Cerkve posebno, drugačno. Nekateri vidijo duhovnika v svoji vasi enkrat na leto ali pa še to ne. Cerkvena struktura, kot jo poznamo v Evropi, v Amazoniji diha na škrge ali se poskuša reševati s kakšno od alternativ. Da danes v teh pogojih zelo izstopa delo žensk, se je zgodilo samo po sebi. "Amazonke, ki skličejo ljudstvo k molitvi k vaški kapeli; Amazonke, ki učijo verouk; Amazonke, ki skupaj držijo tako cerkveno kot družinsko občestvo ... Se jim bodo letošnjega oktobra sinodalni očetje zgolj zahvalili za njihov trud, brez katera bi se amazonska Cerkev marsikje sesula, ali bodo naredili kaj več in kaj bolj korenitega?" piše Cestnik.
Dodaja, da se papež se nagiba k drugemu. V pripravljalnem dokumentu za sinodo o Amazoniji in v samem delovnem gradivu, po katerem bo sinoda stekla, beremo isti stavek: "Morali bomo identificirati vrsto uradne službe, ki je lahko podeljena ženski."
Težko je napovedati razplet sinode, toda vemo, da v Katoliški cerkvi v zadnjih desetletjih teče resna zgodovinsko-teološka razprava o antičnih diakonisah. Da so prvih stoletjih krščanske ere v Cerkvi obstajale ženske, ki so bile voditeljice, prerokinje in diakonise, vemo iz krščanskih in poganskih virov.
"Bi lahko bile prav antične diakonise vzor za "uradno službo" žensk v Cerkvi tretjega tisočletja?" se sprašuje Branko Cestnik v kolumni za Večer.
Sodobni Amazonci in Amazonke so v veliki večini katoliške veroizpovedi. Zemljepisne širjave, težko dostopna območja, raznolikost kultur ... naredijo življenje amazonske Cerkve posebno, drugačno. Nekateri vidijo duhovnika v svoji vasi enkrat na leto ali pa še to ne. Cerkvena struktura, kot jo poznamo v Evropi, v Amazoniji diha na škrge ali se poskuša reševati s kakšno od alternativ. Da danes v teh pogojih zelo izstopa delo žensk, se je zgodilo samo po sebi. "Amazonke, ki skličejo ljudstvo k molitvi k vaški kapeli; Amazonke, ki učijo verouk; Amazonke, ki skupaj držijo tako cerkveno kot družinsko občestvo ... Se jim bodo letošnjega oktobra sinodalni očetje zgolj zahvalili za njihov trud, brez katera bi se amazonska Cerkev marsikje sesula, ali bodo naredili kaj več in kaj bolj korenitega?" piše Cestnik.
Dodaja, da se papež se nagiba k drugemu. V pripravljalnem dokumentu za sinodo o Amazoniji in v samem delovnem gradivu, po katerem bo sinoda stekla, beremo isti stavek: "Morali bomo identificirati vrsto uradne službe, ki je lahko podeljena ženski."
Težko je napovedati razplet sinode, toda vemo, da v Katoliški cerkvi v zadnjih desetletjih teče resna zgodovinsko-teološka razprava o antičnih diakonisah. Da so prvih stoletjih krščanske ere v Cerkvi obstajale ženske, ki so bile voditeljice, prerokinje in diakonise, vemo iz krščanskih in poganskih virov.
"Bi lahko bile prav antične diakonise vzor za "uradno službo" žensk v Cerkvi tretjega tisočletja?" se sprašuje Branko Cestnik v kolumni za Večer.
Povezani članki
Zadnje objave
Miran Videtič: Stevanović je pravzaprav Janković po Jankoviću
9. 11. 2026 ob 6:00
Vlada razglasila leto 2027 za leto duhovnika Jakoba Aljaža
8. 11. 2026 ob 21:35
Ko je bila izdaja naše zveličanje
8. 11. 2026 ob 20:11
V Kranju so obeležili 125. obletnico rojstva stavbenika Josipa Slavca (1)
8. 11. 2026 ob 19:00
Spomin na zlate čase domače glasbe
8. 11. 2026 ob 17:30
Evropa vrača udarec – dvakrat ugrabljena in večkrat (ideološko) posiljena
8. 11. 2026 ob 15:00
Igor Omerza in Jože Dežman v knjigi o Pirjevčevem zgodovinjenju
8. 11. 2026 ob 12:19
Čateške toplice, grad Mokrice in Samobor
8. 11. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Miran Videtič: Stevanović je pravzaprav Janković po Jankoviću
9. 11. 2026 ob 6:00
Spomin na zlate čase domače glasbe
8. 11. 2026 ob 17:30
Evropa vrača udarec – dvakrat ugrabljena in večkrat (ideološko) posiljena
8. 11. 2026 ob 15:00
Prihajajoči dogodki
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.