Cenzura interneta na pohodu: v Nemčiji blokirajo satirike, zakon proti "lažnim novicam" tudi v Franciji

Razmah družabnih omrežij in njihov vse večji vpliv na račun vere v resnice medijskega mainstreama bo očitno imel svojo ceno za svobodo interneta. 

Po Nemčiji želi zakon za odstranjevanje in blokiranje "lažnih novic" na družabnih omrežjih sprejeti tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. 

 Za tem je strah pred širjenjem sovražnega govora in ruskega vpliva predvsem v času volitev. A tovrstna zakonska regulacija svobode govora v Nemčiji že kaže prve znake napak in celo zlorab, pred kakršnimi svarijo skeptični medijski poznavalci.

Kot je Emmanuel Macron v sredo dejal novinarjem, je tak zakon potreben za zaščito liberalnih demokracij, predvsem po lanskih ruskih prizadevanjih, da bi preprečili njegovo predsedniško kampanjo.

Predlog zakona bi oblastem omogočal odstranitev vsebin in blokiranje spletnih strani.  Francoski medijski opazovalec CSA bi cenzuro razširil tudi na televizijske postaje.

Kot je v svoji raziskavi lani ugotavljalo britansko podjetje Bakamo, so lažne novice na eni od štirih spletnih povezav, ki jih odprejo francoski uporabniki družabnih medijev. Predvsem gre za novice, ki favorizirajo antievropske voditelje kot sta Marine Le Pen in Jean-Luc Melenchon. Bakamo je ugotovil tudi, da so ruski državni medijski velikani kot sta RT in Sputnik širili nekatere vsebine, usmerjene proti EU.

Tudi Le Penova je tedaj delila lažno novico, ki je trdila, da je Macronova kampanja financirana s strani Saudske Arabije. EUobserver je našel tudi 2951 primerov drugih ruskih lažnih novic, od katerih je bila večina spodbujala pridružitev Krima Rusiji in ruske vojaške akcije v Siriji.

Nekatere so vsebovale tudi lažne zgodbe o posilstvih ali nasilju migrantov. Med bolj grozljivimi je bilo posilstvo 13-letnega ruskega dekleta v Nemčiji, ki je bilo v celoti izmišljeno, a so ga ruski mediji in rusko zunanje ministrstvo še vedno komunicirali kot dejstvo.

Nemški zakon zamenjuje satiro s sovražnim govorom

Macronovi protipožarni načrti novic sledijo zgledu novega nemškega zakona o sovražnem govoru. Lastnikom družabnih medijev, ki v 24 urah ne bodo odstranili sovražnega govora, grozi kazen v višini do 50 milijonov evrov.

The infamous German censorship law #NetzDG was passed on June 30th 2017, 3 months before the recent elections. Less than 10% of MPs participated in the vote. Gay marriage was also legalized in the same session. pic.twitter.com/V2G1JcNYSV

— HerzogGottfried (@GottfriedHerzog) 2 January 2018

A nemški zakon, ki je začel veljati 1. januarja, ima velike težave z razlikovanjem med satiro in sovražnim govorom, pa tudi sicer ima težavo ugotavljati, kaj sploh je sovražni govor.

Titantic, nemška satirična revija, je v sredo objavila satiro po blokadi Twitter računa poslanki skrajno desničarske Alternative za Nemčijo (AfD) Beatrice von Storch, ki je objavila domnevni sovražni govor, usmerjen proti muslimanom. A satiro je Twitter prav tako zaznal kot sovražni govor in satirični reviji blokiral Twitter račun. Združenje nemških novinarjev (DJV) je že zapisalo, da gre za cenzuro.

Die Lügenpreße schreibt über die heutige TITANIC-Gasttwittererin (mich), Smiley! (bvs)https://t.co/1NWME3Bc50

— TITANIC (@titanic) 2 January 2018

Nemški zakon za preganjanje omrežij (NetzDG) je za mnoge velik napad na svobodo govora. Pod okriljem boja proti »lažnim novicam« in »sovražnemu govoru« namreč državam omogoča regulacijo in cenzuriranje interneta s strani ogromnih korporacij, ki že tesno sodelujejo z državami.

Zakon že ima daljnosežne posledice. Po podatkih Facebooka je za že pred uveljavitvijo zakona izbrisal 15.000 tako imenovanih »sovražnih komentarjev« na mesec. Da bi se izognile denarnim kaznim, bodo korporacije agresivno ukrepale. Facebook je v Nemčiji že zaposlil na stotine zaposlenih v »centru za izbris«. Tudi mnogi strokovnjaki, ki so se udeležili zaslišanja v Bundestagu, so menili, da je NetzDG protiustaven.

"Z omrežno zakonodajo država krši dolžnost nevtralnosti pri izmenjavi mnenj. To vpliva na zelo temeljno osnovo naše demokracije," je dejal odvetnik Simon Assion iz nemške odvetniške zbornice, ki se boji vpliva politike, ki pozna mehanizme izbrisa, na cenzuro.

Podobne kampanje za cenzuriranje interneta so trenutno na pohodu v mnogih svetovnih državah, med drugim preko agencij tudi na ravni EU. Pravkar sprejeti zakon pa kaže, da bo tovrstno zakonodajo potrebno bolje premisliti.

Wie heißt es denn so schön:
»Der Weg zur Hölle ist mit guten Vorsätzen gepflastert.«#NetzDG #Meinungsfreiheit #hatespeech #Zensur #Deutschlandhttps://t.co/uzCcAsjfXm

— Affenzirkus (@affenzirkusx) 4 January 2018

A @vladaRS pripravlja kaj podobnega? Glede na novice o nastajanju politično sponzoriranih medijev,bi bilo to potrebno. Poleg zaostritve pregona sovražnega govora. https://t.co/16pDQTAxTU

— Igor Pribac (@IgorPribac) 4 January 2018