Od besed do dejanj: kako se danes bere Jankovićeva vizija Ljubljane 2025 iz leta 2007

V Jankovićevi viziji Ljubljane 2025, ki je nastala leta 2007, so njeni avtorji poudarili predvsem strateški pomen lege Slovenije, vključno z njeno prestolnico. »Z lego na križišču dveh evropskih prometnih koridorjev, z železniškim vozliščem in bližino pristanišča v Kopru ter mednarodnega letališča Brnik ima Ljubljana vse pogoje, da postane središče metropolitanskega evropskega razvojnega področja.« Toda ali je Ljubljana ta potencial v času županovanja Zorana Jankovića uresničila?

»Zato, ker obljubljeno uresničim.« S temi besedami se na družbenih omrežjih in oglasnih panojih oglašuje aktualni ljubljanski župan Zoran Janković, ki položaj zaseda že od leta 2006, na novembrskih lokalnih volitvah pa se bo potegoval za svoj sedmi zaporedni mandat. V času volilne kampanje od mnogih kandidatov za župane 212 slovenskih občin poslušamo visokoleteče napovedi in obljube, kaj vse bodo storili, če jim bodo volivci zaupali mandat za vodenje občine. Ker obljube še ne pomenijo dejanj, se je prav zato zanimivo zazreti v preteklost.

Mestna občina Ljubljana (MOL) je leta 2007, torej kmalu po nastopu Jankovićevega prvega mandata, objavila vizijo Ljubljane leta 2025, ki je nastajala pod vodstvom takratnega podžupana in profesorja za arhitekturo mesta ter urbanistično oblikovanje Janeza Koželja. Ta je povedal, da mora biti vizija uresničljiva, a v njej ni mogoče upoštevati vseh dejavnikov skozi čas. »Vizija naj spodbudi k oblikovanju samopodobe mesta, ki kaže, kaj prebivalcem mesto pomeni in kakšna so dejanska pričakovanja o njegovi prihodnosti,« je tedaj zapisal Koželj. A eno so pričakovanja, drugo pa realnost leta 2026.

V dokumentu, ki je še vedno objavljen na spletni strani MOL, sta kot prednostna projekta z največjim strateškim pomenom navedena poglobitev železnice skupaj z izgradnjo potniškega centra in logističnega terminala ter izgradnja štirih vodnih elektrarn na Savi z obsežnimi vodnimi in parkovnimi ureditvami. Občina slednjega projekta ni uresničila, čeprav ga je utemeljevala z obrazložitvijo, da bo zagotavljal energetsko samooskrbo mesta.

Za potniški center, katerega gradnja še vedno poteka, so zapisali, da bo težišče velikomestnega življenja. Pojasnili so, da bo železniška proga pridobivala na pomenu, nanjo pa naj bi bila vezana tudi nadaljnja poselitev. »Železniška proga bo zgrajena do Brnika, gorenjska in dolenjska železnica bosta dvotirni.« Do leta 2026 nobeden izmed projektov ni realiziran, je pa res, da je zanje odgovorna država in ne MOL.

Prometna infrastruktura

Kot so zapisali v viziji, Ljubljana izgublja konkurenčnost predvsem na področju prometa in komunikacij, zato je Koželj v prvi vrsti poudarjal zgraditev garaž v starem mestnem jedru. »Potem bo treba vpadnice spremeniti v šestpasovne avenije in narediti ločene pasove za javni promet; na vseh začetnih točkah vstopa v mesto bodo urejene prestopne točke po sistemu 'parkiraj in se odpelji' (P + R, op. a.). Nadaljnji korak bo spodbujanje vožnje z vlaki in na koncu bo uveden integralni javni promet s tramvajem, avtobusi, medmestno železnico in državno železnico.«

Konkretno je predstavljen projekt garaže pod Kongresnim trgom, ki ga je Janković uresničil. Mestna oblast je uredila tudi več parkirišč P + R, in sicer Dolgi most, Stanežiče, Barje, Ježica, Stožice, Studenec in Letališka. Toda parkirišča parkiraj in se odpelji še ne pomenijo, da sistem javnega prevoza deluje. Če so povezave slabe in če ne predstavljajo resne alternative vožnji z osebnim avtomobilom, potem omenjena parkirišča samevajo.

Poleg tega so zatrdili, da bo mesto v obdobju po nafti zaradi globalnega segrevanja »uporabljalo izključno alternativne in obnovljive vire energije, še posebej z uporabo vodika«. Ljubljanski potniški promet je v zadnjem času resda začel uvajati nove vodikove avtobuse, a prav v zadnjih dneh so se v medijih pojavile objave o visokih cenah vodika. Kot je pisal portal N1, zato najsodobnejši ljubljanski avtobusi ob trenutnih cenah na trgu na 100 kilometrov porabijo za skoraj 300 evrov goriva.

Napovedali so, da bodo gostoto prometa uravnavali z zaračunavanjem posebne takse za vstop v mesto. »Mreža kolesarskih stez in poti se bo trikrat povečala, površine za pešce se bodo povečale v mestnem in lokalnih središčih za 70 odstotkov,« so dodali. Občina je v tem času vzpostavila sistem izposoje koles BicikeLJ, območja za pešce pa po navedbah Dnevnika danes obsegajo okoli 20 hektarov.

Stanovanjsko-poslovni objekti

Med neuresničenimi projekti stanovanjsko-poslovnih in drugih objektov so stanovanjsko-poslovno naselje Ilovica, stanovanjsko naselje Stanežiče in ureditev umetniške akademije na Roški. V viziji napovedujejo tudi: »V novih mladinskih in prostočasovnih centrih bo vedno več prireditev za sproščanje in zabavo mladih, v ta namen bo zgrajen primeren zabaviščni park.«

Poleg tega so obljubili »vrhunske zdravstvene storitve za vso državo in sosednje regije z izgradnjo novega kliničnega centra« ter izgradnjo široko razpredenega omrežja varovanih stanovanj in dnevnih centrov, »ki bodo nudili pestro ponudbo preživljanja pričakovane visoke starosti prebivalcev«.

Predstavili so idejno zasnovo prenove Plečnikovega stadiona, ki ni bila uresničena, prav tako tudi ne prvotna zasnova stanovanjsko-poslovnega naselja na Parmovi cesti. Nedokončan ostaja tudi projekt gradnje Stožic – športnega parka, katerega gradnjo so spremljale številne afere in celo tragične usode nekaterih ljudi. Obljubili so tudi novo Mestno dvorano, ki naj bi izpolnila pogoje za razvoj sejemske dejavnosti v poslovnem središču mesta.

Zapisali so, da bodo v manjših naseljih inovativne arhitekture stanovali tudi priseljenci iz tujine, »ki bodo izboljšali podobo odprtega, večkulturnega mesta«. In še: »Stanovanjske soseske bodo gradbeno in energetsko prenovljene, ob primernih zgostitvah zazidave bodo prenovljene in na novo opremljene stanovanjske zelene površine.«

Med uresničenimi projekti, ki jih je mestna oblast napovedala, so stanovanjsko-poslovna stavba Rotonda, stanovanjska soseska Ruski car, športni center Ilirija in izgradnja džamije.

Zelene površine

»Celovito preurejeno nabrežje Ljubljanice bo z novimi mostovi, brvmi in splavi razširilo glavni javni prostor mesta in ga približalo vodnemu elementu,« so napovedali v nadaljevanju. Po poročanju Dnevnika je MOL v sklopu tega zgradila ali prenovila 13 mostov.

V viziji so zapisali, da bodo poskrbeli za ureditev krajinskega parka Barje. Napovedali so tudi, da bo odlagališče na Barju renaturalizirano in da bodo odprli novo regionalno odlagališče odpadkov, kar se ni uresničilo. »V regijskem krajinskem parku Barje bodo kmetje upravljali kulturno krajino in skrbeli za ohranjanje pestrosti biotopov ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, še posebej mokrišč. Prebivalci Barja bodo dejavno sodelovali pri upravljanju parka, ki bo ponujal alternativne oblike eko- in bioturizma,« zatrdijo v nadaljevanju in dodajo, da bosta nadzorovano varovanje narave zagotovila tudi Krajinski park Šmarna gora in Krajinski park Polhograjski Dolomiti. Medtem ko prvi še ni razglašen, pa je pravno-formalni status drugega nekoliko nejasen, čeprav MOL na svoji spletni strani trdi, da je bil razglašen že leta 1974.

Samo vizija ni dovolj

»Mestna uprava bo postala inovativna, dinamična in prilagodljiva spremembam, zavzemala se bo za učinkovito uresničevanje razvojnih nalog, pozornost bo namenjala občankam in občanom ter večji storilnosti, namesto vmešavanja bo dajala prednost razreševanju problemov in pomagala usmerjati pobude.« Tako se glasijo sklepne besede MOL iz vizije Ljubljane 2025, v kateri napove tudi transparentne, učinkovite, hitre in prilagodljive postopke, ki bodo privabljali ambiciozne naložbenike in poslovneže.

Čeprav vizija mora stremeti k visokoletečim ciljem, kljub temu ne sme biti neuresničljiva. Psiholog dr. Kristjan Musek Lešnik piše, da je vizija »pogled naprej, v uresničljivo, verodostojno, želeno pozitivno prihodnost«. Zato samo vizija ni dovolj, je pa pomemben začetek, ki mu morajo slediti konkretni koraki – sanje o boljši prihodnosti ne zadostujejo. Medtem ko številni projekti, napovedani leta 2007, še vedno niso uresničeni, pa je Janković že predstavil vizijo Ljubljane 2045, ki ji je dal naslov Supermesto, o čemer smo na Domovini že pisali (Andrej Tomelj, Tina Bertoncelj, Tina Bertoncelj). Ali je s svojim dosedanjim delom upravičil sedmi zaporedni mandat, za katerega se bo potegoval na prvem krogu lokalnih volitev, pa bodo volivci odločili 15. novembra.