Cerkev na križišču migrantske krize: levo, desno ali naokoli?

Papež in Cerkve zahodnih držav pozivajo kristjane, naj pomagajo ljudem v stiski. Predvsem nemška Cerkev je zelo angažirana tako v konkretni kot moralni podpori beguncem. Očitno se je iz zgodovine naučila, da povezovanje z nacionalizmom in skrajno desnico obrodi grenke sadove. Vzhodnoevropske Cerkve so do migrantov pretežno zadržane. Kako je v Sloveniji?

Če odmislimo rahlo »orbanovsko« obarvano izjavo enega od škofov, je odziv slovenske Cerkve na migrantsko krizo povsem na liniji Vatikana, a previdno diplomatski. Nekateri celo očitajo Cerkvi pasivnost in premalo odločnosti. A povsem po nepotrebnem.

Previdnost je mati modrosti…

Ti očitki prihajajo tako z leve kot desne strani. Z leve, da se javno bolj ne zavzame za begunce. Slišati je celo navajanje Svetega pisma in papeževih besed. In z desne, da se odločneje ne postavi proti ter tako poskrbi za obrambo krščanstva in slovenstva. Slovenska Cerkev, ki si še ni povsem opomogla od ran prejšnjega sistema, sekularizacije in kapitalističnih poizkusov … pa ravna modro, ko je previdna.

Slovenska Cerkev, ki si še ni povsem opomogla od ran prejšnjega sistema, sekularizacije in kapitalističnih poizkusov … pa ravna modro, ko je previdna.

Manipulacija ali migrantska  voda na moj mlin…

Pri tej krizi v Sloveniji ne gre le za begunsko krizo, ampak še bolj za politično. Gre za merjenje moči in širjenje političnega vpliva na migrantskem valu. Na njem jahata tako levica kot desnica in postaja vedno bolj nesprejemljivo in neprijetno, če nisi prepričano na eni ali drugi strani.

Če izraziš kak pomislek proti migrantom v smislu, da vse le ni tako mavrično preprosto in da bi tisti »Begunci dobrodošli« moral vključevati vsaj še »pravi begunci in ob spoštovanju naših zakonov ter kulture«… in imaš pred sabo enega teh, ki še niso izsanjali svojih pionirskih sanj in radi vihtijo jugoslovansko zastavo … si označen za »fašista, kmeta, nacionalista«…

Če pa po drugi strani, desnemu taboru omeniš, da nekateri res bežijo z vojnih območij, da jim je treba pomagati, da ne moremo posploševati in da se morda tudi oni ne bi želeli boriti za tirane, islamiste … hitro postaneš »sovražnik slovenstva… pelji si jih domov, pa potem govori« … Očitno je tudi desnica povzela metode levice. Celo tako lep dogodek, kot je Planica, poizkušajo nekateri prikazati kot zborovanje »naših«.

Na srečo večina teh »dialogov« ne poteka osebno, ampak preko medijev in družabnih omrežij. Kar še bolj kaže na to, da niso pristni.

Velik del krivde za nastalo situacijo ima seveda oblast. Najprej na evropski ravni, kjer sta umanjkala skupna politika in rešitev. Potem tudi na ravni naše države, ki ji morda lahko oprostimo mencanje ter sindrom »vse je pod nadzorom, samo upajmo, da nas kaj ne preseneti« (kajti taka je bila do pred nedavnim vsa evropska politika), neodpustljiva pa je porazna komunikacija z lokalnimi oblastmi in prebivalstvom. Tako so povzročili več strahu in odpora kot bi ga bilo potrebno.

Večina teh, ki imajo zelo jasno izdelano mnenje o migrantih, ni srečala še nobenega migranta ali begunca. Mnenje so si večinoma ustvarili na podlagi informacij iz medijev, strankarske pripadnosti, družabnih omrežij….

Pamet je boljša kot žamet

Večina teh, ki imajo zelo jasno izdelano mnenje o migrantih, ni srečala še nobenega migranta ali begunca. Mnenje so si večinoma ustvarili na podlagi informacij iz medijev, strankarske pripadnosti, družabnih omrežij….

Kje naj se torej najdejo tisti, upajmo da tiha večina, ki ne nosi naivnega plakata z napisom »Begunci dobrodošli« in jih vabi bolj vneto kot slovenska turistična organizacija turiste. In tudi ne spada med tiste, ki se bojijo celo begunskih otrok (ker to baje sploh naj ne bi bili?) ter so si od nasprotnega tabora sposodili geslo: »Tujega nočemo in svojega ne damo.«

Seveda so zgornje primerjave pretirane in to z namenom, ker ti dve podobi v realnosti nista pristni. Ljudje z obeh strani so v veliki večini dobri državljani, sodelavci, sosedje, prijatelji… Kdo in zakaj tako manipulira z nami, da se lahko sovražimo na načelni ravni, sicer pa gremo mirno skupaj na kavo?

Največja ironija pri tem pa je, da se oboji glede ključnih stvari strinjajo. Glede tega, da je potrebno težavo rešiti pri izvoru. Se pravi, zagotoviti mir na vojnih območjih, spodbuditi gospodarsko rast in pomagati tistim, ki so resnično pomoči potrebni. Najprej otrokom, ženskam, starim, bolnim…

Če je bilo krščanstvo kvas, ki je v temelju prekvasil in preoblikoval ves znani poganski svet, zakaj danes trepetamo pred procentualno gledano majhnim številom muslimanov? Kaj se je zgodilo z našo vero in identiteto?

Tretja pot ali vi ste sol zemlje

Levica in slovenska Cerkev sta, milo rečeno nekompatibilni že dolgo. O tem, zakaj je nevarno, če se Cerkev politično poveže z desnico, zlasti skrajno, na svojem blogu piše Branko Cestnik. Je zato morda danes Cerkev tista, ki naj ponudi tretjo pot? Ki bo boljša in bolj sprejemljiva tako za nas kot za begunce.

Če je bilo krščanstvo kvas, ki je v temelju prekvasil in preoblikoval ves znani poganski svet, zakaj danes trepetamo pred procentualno gledano majhnim številom muslimanov? Kaj se je zgodilo z našo vero in identiteto? Morda je ta kriza priložnost, da jo prevetrimo in ponovno določimo.  Glede na nedavne dogodke je videti, da nas bodo k temu prisilili nekateri izmed tistih, ki smo jih odprtih rok sprejeli. In da bodo na račun tega mnogi, ki resnično potrebujejo pomoč in bežijo pred skupnim sovražnikom, ostali pred evropskimi vrati brez pomoči.

Morda je to priložnost, da se Cerkev prebudi in krščanstvo ponovno postane sila, ki spreminja svetove in narode. Tokrat brez meča, samo s križem ter brez hlapčevanja politiki in oblasti. To moč Cerkev v sebi še vedno ima in On je z nami, vse dni, do konca sveta (Mt 28,20)!