Cerkvenih porok vse manj, večina otrok rojenih zunaj zakonske zveze

V Sloveniji se civilno poroči približno enako število parov kot se jih je poročilo pred desetimi leti, pada pa število cerkveno sklenjenih zakonskih zvez. Rodi se več otrok, kot se jih je rodilo pred desetimi leti, a je precej manj krščenih, kaže letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2015.

Pogled na podeljene zakramente v številkah kaže splošno zniževanje.

Razmerje med sklenjenimi cerkvenimi porokami in ostalimi zakramenti je ostalo skoraj enako. Če je bil leta 2003 količnik razlike med cerkvenimi in civilnimi porokami 1,8, je bil ta leta 2014 2,35.

Število sklenjenih krščanskih zakonov se je zmanjšalo s 3.597 leta 2004 na 2.645 v letu 2014 (-26,46 %), število sklenjenih civilnih porok pa je celo rahlo višje. Rekordno leto tako pri cerkvenih kot tudi civilnih porokah je bilo leto 2008.

Vsako leto je več otrok rojenih zunaj zakonske zveze, tako civilne kot cerkvene.
Če je bilo leta 1954 le 10,9 % prvorojenih otrok rojenih zunaj zakonske zveze, jih je bilo leta 2004 44,8 %, leta 2013 pa 58 %. Prelomno leto je prav tako bilo 2008, ko se je prvič več otrok rodilo neporočenim, kot poročenim staršem.

Več sekularizma, laicizma in oddaljevanja od verskih vrednot

Starši, ki se ne odločijo za cerkveno poroko, se bodo manj verjetno odločili za krst otroka ter pozneje za vpis k župnijskemu verouku in vzgojo v veri. Spremembe v načinu izražanja vernosti in udejstvovanja v verskem življenju so izraz družbenopolitičnih sprememb minulih desetletji in celotnega stoletja, ki so vnesle sekularizem, laicizem in oddaljevanje od verskih vrednot.

Zakramenti so eden izmed pokazateljev odnosa, ki ga imajo katoličani do vere.

[su_note  note_color="#c9caff" radius="4"] V Evropi navzdol, Afriki, Aziji in Južni Ameriki navzgor
Podoben sorazmeren padec kot v Sloveniji je opaziti tudi v drugih evropskih državah, povsem drugačna slika pa se kaže v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, kjer je trend ravno obraten.

Trend bi lahko povezali tudi z rezultati mednarodnih raziskav, ki kažejo, da generacija, rojena po letu 1980, ki je danes odrasla, čuti manjšo versko pripadnost do Katoliške cerkve, se redkeje udeležuje bogoslužja in se posledično ne odloča za krščanski način življenja.

Po drugi strani se vernost in duhovnost večata, vendar bolj kot element psihološke opore, ki daje upanje v težkih trenutkih in je razumljena kot splošna duhovnost.[/su_note]

(*vir statistik in grafov: Letno poročilo katoliške Cerkve v Sloveniji 2015)