Suhe slive v rdečem vinu naj bi pomagale pri slabokrvnosti

Zeliščar Jože Majes je zapisal recept s teranom in suhim sadjem.

Nekoč so ljudje ob utrujenosti, bledici in pomanjkanju moči pogosto govorili o »slabi krvi«. Pomagati so si skušali z domačimi pripravki. Med njimi so bile tudi mešanice rdečega vina in suhega sadja, ki so jih povezovali s krepitvijo telesa. Enega takšnih receptov je zapisal zeliščar Jože Majes. Suhim slivam, figam, rozinam in borovnicam je dodal teran, rožmarin in sladkor.

Pripravek naj bi telesu vračal moč. Njegova natančna starost ni znana, vendar zapis razkriva, kako so ljudje v domačih živilih iskali pomoč pri zdravstvenih težavah. Suhe slive res vsebujejo železo in druge koristne snovi. Njihov vpliv na slabokrvnost pa je precej bolj omejen, kot bi lahko sklepali iz starega recepta.

Kaj se skriva v suhih slivah

Suhe slive niso le sladek prigrizek. Med sušenjem izgubijo večino vode, zato so hranila v njih bolj zgoščena kot v svežih slivah.

Po podatkih slovenskega portala Prehrana.si vsebuje 100 gramov suhih sliv približno 2,3 miligrama železa, 824 miligramov kalija in 0,4 miligrama bakra. V njih najdemo tudi magnezij, vitamin K in prehranske vlaknine. Običajna porcija 30 gramov suhih sliv vsebuje približno 0,69 miligrama železa. Železo je pomembno za nastajanje hemoglobina, ki po telesu prenaša kisik. Baker sodeluje pri presnovi železa, kalij pa prispeva k normalnemu delovanju mišic in živčevja.

Še bolj kot vpliv na kri je raziskan učinek suhih sliv na prebavo. Vsebujejo vlaknine in sorbitol, ki lahko olajšajo odvajanje blata. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je leta 2012 potrdila povezavo med uživanjem suhih sliv in normalnim delovanjem črevesja. Za ta učinek je navedla dnevni vnos približno 100 gramov. Suhe slive so tudi precej sladke. Po podatkih Prehrana.si vsebuje 100 gramov suhih sliv približno 41 gramov naravnih sladkorjev.

Teran in njegova povezava s slabokrvnostjo

Teran je prepoznaven po temno rdeči barvi. Toda ta ne pomeni, da vsebuje veliko železa. Raziskovalci so v okviru projekta Agrotur analizirali vzorce terana letnikov 2011 in 2012. V vzorcih prvega letnika so izmerili povprečno 1,45 miligrama železa na liter, v vzorcih drugega pa 1,14 miligrama. Deciliter analiziranega vina je torej vseboval približno od 0,11 do 0,15 miligrama železa. Vrednosti veljajo za preučevane vzorce, ne za vsak teran.

Pri železu ni pomembna samo njegova količina, temveč tudi absorpcija v telesu. Rastlinska živila vsebujejo nehemsko železo, ki ga telo praviloma težje izkoristi kot hemsko železo iz živil živalskega izvora. Raziskava, objavljena leta 1995 v reviji American Journal of Clinical Nutrition, je pokazala, da lahko polifenoli v rdečem vinu zmanjšajo absorpcijo nehemskega železa. Raziskovalci sicer niso preučevali sliv, namočenih v vinu, zato ugotovitev ni mogoče neposredno prenesti na ta recept.

Kako so pripravljali suhe slive v rdečem vinu

Zeliščar Jože Majes je za svoj pripravek navedel liter domačega terana, po 100 gramov suhih sliv, fig, borovnic in rozin, štiri vejice rožmarina ter 200 gramov sladkorja.

Slive po potrebi razkoščičimo in jih skupaj s figami narežemo na manjše koščke. Dodamo preostalo suho sadje in rožmarin. Vse stresemo v čist steklen kozarec, dodamo sladkor, prelijemo s teranom in kozarec zapremo. Po izvirnem zapisu naj bi mešanica sedem dni stala na kuhinjski polici. Vmes naj bi jo večkrat premešali. Avtor je svetoval uživanje po dveh velikih žlicah dvakrat na dan, vendar učinkovitost takšnega odmerjanja ni medicinsko potrjena.

Prav tako ni preverjena varnost sedemdnevnega namakanja pri sobni temperaturi. Sadje in zelišča lahko v pripravek vnesejo mikroorganizme, sama prisotnost alkohola pa ne zagotavlja, da je mešanica varna za uživanje. Zato izvirnega postopka ni mogoče priporočiti kot preverjenega načina priprave.

Kdaj domači pripravek ni dovolj

Slabokrvnost se lahko razvija počasi. Sprva jo spremlja utrujenost, pozneje pa se lahko pojavijo bledica, omotica, razbijanje srca in zadihanost že ob manjšem naporu. Vzrok ni vedno pomanjkanje železa. Svetovna zdravstvena organizacija med možnimi vzroki navaja tudi pomanjkanje vitamina B12 ali folata, izgubo krvi in nekatere kronične bolezni.

Krvna preiskava pokaže koncentracijo hemoglobina, raven feritina pa pomaga oceniti zaloge železa. Če se potrdi pomanjkanje železa, je treba ugotoviti njegov vzrok in po potrebi uvesti zdravljenje z železovimi pripravki. K zadostnemu vnosu železa prispevajo meso, stročnice, obogateni žitni izdelki, temnozelena listnata zelenjava in nekatero suho sadje. Absorpcijo železa iz rastlinskih živil izboljša vitamin C, zato jih je koristno kombinirati na primer s papriko ali citrusi.

Pri receptu s teranom ne smemo prezreti alkohola. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da z vidika tveganja za nastanek raka ni dokazane varne količine alkohola. Pripravek zato ni primeren za otroke, nosečnice in ljudi, ki alkohola ne smejo uživati.

Suhe slive lahko uživamo tudi brez vina. Recept Jožeta Majesa ostaja zanimiv zapis domačega zdravilstva, pri slabokrvnosti pa je pomembneje odkriti vzrok težav.