Čigava naj bo Luka? Slovenska, madžarska, od posameznikov, ki so se "prerinili h koritu"?

Ta teden smo lahko spremljali nadaljevanje konfliktov v zvezi z našim edinim pravim pristaniščem - pa tudi oknom v svet - Luko Koper. Najnovejša fronta se je odprla med sindikalistom Mladenom Jovičićem, za katerim očitno trdno stojijo luški delavci, in upravo, ki se je odločila za sodno izpodbijanje Jovičićeve pogodbe o zaposlitvi. Včeraj pa je prišla celo vest o policijski ovadbi zoper njega in še enega uslužbenca v zvezi z julijsko delovno nesrečo.

Kaj dejansko je Luka Koper?

Omenjeno dogajanje je dejansko le vrh ledene gore več kot očitnih (strateških) nestrinjanj med zaposlenimi v Luki in lokalnim prebivalstvom na eni ter njenimi lastniki, torej v prvi vrsti državo, na drugi strani.

Ta konflikt je (morda?) dosegel višek v zadnjih tednih lanskega leta, ko so se lastniki pripravljali na zamenjavo uprave z nekdanjim direktorjem Dragomirjem Matićem na čelu. To jim je nekaj dni pred novim letom na skupščini tudi uspelo; na čelo Luke so postavili Dimitrija Zadela, ki bo očitno lastnikom všečnejši ali lojalnejši.

Za lažjo predstavo: Republika Slovenija ima v Luki Koper d. d., neposredno 51 % lastniški delež, Slovenski državni holding okoli 11 % ter Kapitalska družba okoli 5 %. Preostale delnice so v lasti različnih domačih in tujih pravnih in fizičnih oseb, med katerimi velja omeniti Mestno občino Koper z dobrimi 3 %. To pomeni, da ima država skupaj s paradržavnimi podjetji v pristanišču malo več kot 67 % oz. dvotretjinski delež.

Dejstvo je, da je bilo iz tega vzroka vodenje Luke Koper vedno vsaj do neke mere tudi politično vprašanje. Prav tako je dejstvo tudi, da se bo za to hitro rastoče podjetje, ki je eno največjih pristanišč na severnem Jadranu, za slovensko gospodarstvo pa naravnost vitalnega pomena, našli mnogi takšni in drugačni, upravičeni ali neupravičeni interesi ter "deležniki".

Glede na izjave, obnašanje, in osebnost premiera Cerarja enostavno ne verjamem, da ima nadzor nad dogajanjem v Luki ali pa da jasno ve, kaj je dobro za podjetje in državo.

Kdo (naj bi) upravlja(l) z Luko?

Tako naj bi imela glavno in zadnjo besedo pri upravljanju Luke seveda RS, ki naj bi ravnala v skladu z najboljšim interesom podjetja in države. To je - enkrat za spremembo - nekaj povsem običajnega tudi v razvitih tržnih gospodarstvih oz. večini zahodne Evrope - strateška infrastruktura (med katero kakopak spadajo tudi večja pristanišča) zvečine ostane v državnih rokah, saj je pač vitalnega nacionalnega pomena.

Tako bi bilo dejansko nekaj normalnega in pravilnega, da bi o usodi Luke odločala vlada oziroma ljudje, ki bi dobili navodila od tam. Napisal sem "bi bilo", ker sam glede na vso dogajanje v zadnjih dveh letih nikakor ne morem verjeti, da je temu de facto tako. Glede na izjave, obnašanje, odkrito povedano pa tudi osebnost premiera Cerarja, enostavno ne verjamem, da ima nadzor nad dogajanjem v Luki ali pa, da jasno ve, kaj je dobro za podjetje in državo.

Kdo je v resnici za volanom in čigavi lončki se pristavljajo?

Glede vlade se zdi, da ima dosti več besede prometni minister Peter Gašperšič, ki je verjetno premieru "osebno zagotovil", da je vse v najlepšem redu in da se dela pošteno in transparentno. Da je vse po vseh predpisih in v najboljšo korist države, težko verjamem že zaradi priprave in sprejema zakona o 2. tiru, ki je seveda otrok istega ministrstva in je z Luko tudi neločljivo povezan.

V zadnjem času pa se zdi, da se je oblikovala še ena "interesna skupina" na Slovenskem državnem holdingu, predvsem od prihoda nove direktorice Lidie Glavine, sicer zamejske podjetnice, o katerih kompetencah za vodenje tako velikega konglomerata so mnogi močno dvomili in o kateri imajo na vladi očitno dosti boljše mnenje kot gospodarstveniki.

Zdi se, da se pod njenim vodstvom odpirajo vrata tujemu kapitalu bolj, kot je to na mestu ali pa ravno tam, kjer bi strateška infrastruktura morala ostati v domači lasti. V ta kontekst padejo tudi nenehne govorice o dogovarjanju z Madžari za lastniški oz. strateški vstop v Luko Koper, na kar naj bi bilo vezano tudi njihovo sodelovanje pri drugem tiru.

Zaradi vsega naštetega tako dam povsem prav luškim delavcem ter Koprčanom - enkrat za spremembo je za normalno, evropsko Slovenijo potrebno podpreti strateško državno lastništvo.