Žiga Debeljak zapušča vrh SDH: uvod v revizijo poslovanja državnega premoženja?

Le dan po odstopu dolgoletnega predsednika uprave Darsa Andreja Ribiča je slovenski državni vrh zapustil še eden ključnih upravljavcev državnega premoženja. Predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Žiga Debeljak bo s položaja odšel 30. septembra letos, potem ko je nadzorni svet na njegovo pobudo sprejel sporazumno predčasno prenehanje mandata.

Gre za še eno pomembno kadrovsko spremembo po nastopu nove vlade, ki je že v koalicijski pogodbi napovedala temeljito reorganizacijo upravljanja državnega premoženja. Ob odhodu Debeljaka se zato odpira vprašanje, ali gre zgolj za menjavo vodstva ali pa bo sledil tudi pregled odločitev, sprejetih v preteklih letih.

Sporazumen odhod brez odpravnine

Na SDH so pojasnili, da je nadzorni svet na predlog Žige Debeljaka potrdil sporazumno predčasno prenehanje njegovega mandata. Ob tem se je Debeljak odpovedal odpravnini, kar je v državnih družbah razmeroma redek primer.

Iz holdinga niso sporočili, kam bo Debeljak nadaljeval svojo poslovno pot. Prav tako ni napovedal odstopa s funkcij predsednika nadzornih svetov Telekoma Slovenije in Gen energije, kjer za zdaj ostaja. 

V upravi SDH ostaja član uprave Janez Tomšič.

SDH upravlja več kot deset milijard evrov državnega premoženja

Slovenski državni holding predstavlja osrednjo institucijo za upravljanje kapitalskih naložb države. V njegovem portfelju so številna strateška podjetja, med drugim:

• Telekom Slovenije,
• Petrol,
• Luka Koper,
• Dars,
• Gen energija,
• Pošta Slovenije,
• Slovenske železnice,
• Zavarovalnica Triglav,
• številna turistična, infrastrukturna in energetska podjetja.

Skupna vrednost državnega portfelja presega več milijard evrov, zato ima vodstvo SDH velik vpliv na gospodarstvo, investicije in razvoj državnih podjetij.

Iskanje naslednika se je že začelo

Čeprav bo Debeljak funkcijo opravljal še do konca septembra, je SDH že objavil razpis za novega predsednika uprave. Kandidati imajo čas za prijavo do 31. julija.

To kaže, da želi nadzorni svet zagotoviti čim bolj nemoten prenos vodenja holdinga.

Ugibanja že pred menjavo oblasti 

Debeljakovo ime se je že proti koncu mandata prejšnje vlade pojavljalo med kandidati za mednarodne funkcije. Med drugim se je omenjala možnost zaposlitve pri Evropski investicijski banki (EIB), vendar postopki niso bili zaključeni.

Kljub temu je leto dni pred iztekom prejel nov mandat na čelu SDH.

Nova vlada napoveduje drugačen model upravljanja

V koalicijski pogodbi je nova vlada napovedala ustanovitev t. i. demografskega holdinga, ki naj bi prevzel upravljanje pomembnega dela državnega premoženja. Če bo projekt uresničen, bo sedanja organizacija SDH doživela temeljite spremembe oziroma preoblikovanje.

Podobne modele upravljanja poznajo tudi nekatere druge evropske države, kjer skušajo z enotnim upravljanjem povečati donosnost državnega premoženja ter zagotoviti večjo preglednost poslovanja.

Menjave tudi drugod

Debeljakov odhod ni osamljen primer. Dan prej je odstopil tudi predsednik uprave Darsa Andrej Ribič, kar kaže na širšo kadrovsko prenovo v državnih družbah.

V zadnjih letih je bilo upravljanje državnih podjetij pogosto predmet političnih razprav. Kritiki opozarjajo na politično kadrovanje in pogoste menjave vodstev po vsakokratnih volitvah, zagovorniki pa poudarjajo, da mora nova oblast prevzeti tudi odgovornost za upravljanje državnega premoženja.

Mednarodne organizacije, kot sta OECD in Evropska komisija, Slovenijo že vrsto let opozarjajo predvsem na potrebo po večji profesionalizaciji upravljanja državnih družb, jasnejši odgovornosti vodstev ter večji transparentnosti pri imenovanjih.

Bo sledila tudi revizija odločitev?

Po kadrovskih spremembah se odpira vprašanje, ali bo nova vlada izvedla tudi vsebinski pregled poslovanja Slovenskega državnega holdinga v času Debeljakovega mandata.

Morebitna revizija bi lahko obsegala več področij:

• upravljanje državnih naložb,
• kadrovske odločitve v družbah v državni lasti,
• imenovanja nadzornih svetov,
• prodaje in nakupe kapitalskih deležev,
• izvajanje strategije upravljanja državnega premoženja,
• doseganje poslovnih ciljev državnih družb.

Takšni pregledi niso neobičajni ob menjavi oblasti, vendar sami po sebi še ne pomenijo ugotavljanja nepravilnosti.

Če bi revizije pokazale morebitne kršitve zakonodaje, nevestno gospodarjenje ali druga protipravna ravnanja, bi lahko sledili postopki pred pristojnimi organi, kot so nadzorni organi, Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije ali organi pregona. Če pa bi revizije pokazale le poslovne ali politične odločitve brez elementov nezakonitosti, kazenska ali odškodninska odgovornost ne bi prišla v poštev.

Za zdaj ni javno objavljenih ugotovitev, ki bi kazale, da je Žiga Debeljak pri opravljanju funkcije storil nezakonita ravnanja. Zato bi bilo o njegovi morebitni odgovornosti mogoče govoriti šele na podlagi ugotovitev morebitnih prihodnjih revizij ali uradnih postopkov. Prav ti bodo pokazali, ali bodo kadrovske spremembe ostale zgolj zamenjava vodstev ali pa bodo pomenile začetek širšega pregleda upravljanja slovenskega državnega premoženja.