Damir Črnčec za Siol.net: "Koliko multikulturalizma je v Katarju, ki financira džamijo v Sloveniji? Nič."
Uredništvo
- 4. 9. 2016 ob 20:24
- 1 komentar
Novinarka Siola Urška Makovec se je o varnostnih izzivih Evrope in sveta pogovarjala s strokovnjakom za varnostna vprašanja Damirjem Črnčecom.
Črnčec pravi, da je zanj varnost relativna kategorija, saj je odvisna predvsem od občutka varnosti. Po osamosvojitvi smo se čutili varne, sedaj pa je po vseh terorističnih napadih blizu nas, varnost postala problem. "Slovenija še vedno je varna država, skrbijo pa me – in tudi zadnji dogodki to potrjujejo – napadi migrantov in ljudi, ki nelegalno posedujejo orožje, na policiste."
Po njegovem mnenju bi država morala nameniti milijon in pol evrov in okoli 4.500 operativnih policistov opremiti z neprebojnimi jopiči. Za relativno majhen denar bi to imelo velik pozitivni učinek v policijski strukturi.
V svoji knjigi je poimenoval Islamski radikalizem tudi četrti totalitarizem. "Gre za oblikovanje verske države. Ta totalitarizem, ki ga najbolj plastično simbolizira Islamska država, in njegove posledice vidimo v Evropi v terorističnih napadih."
Evropska Unija sicer po njegovem mnenju potrebuje migrante, vsaj zaradi ekonomske moči. "Vsakdo lahko pride v Evropo, če dobi vizum, če gre po uveljavljeni proceduri, dobi dovoljenje za bivanje, če imamo zanj delovno mesto. Tako je dobrodošel. Če pa prihaja nezakonito, ni dobrodošel."
Tudi v Sloveniji vidi posamezne možnosti za radikalizem. "Slovenska islamska skupnost in njihov mufti sta prišla iz BiH. Ta skupnost goji tako vezi z BiH in s svojo materjo Turčijo. Skrbijo me vplivi, ki od tam prihajajo v Bosno in naprej v Slovenijo. Tu ne vidim nobenega diskurza in pričakujem, da bo mufti svoje stališče zelo jasno izrazil. Nehati moramo slepomišiti se. To je treba razčistiti."
V zadnjem delu intervjuja se v prispevku Urške Makovec za Siol.net, Damir Črnčec razgovori še o dogajanju v Sovi, ki že nekaj časa buri duhove.
Črnčec pravi, da je zanj varnost relativna kategorija, saj je odvisna predvsem od občutka varnosti. Po osamosvojitvi smo se čutili varne, sedaj pa je po vseh terorističnih napadih blizu nas, varnost postala problem. "Slovenija še vedno je varna država, skrbijo pa me – in tudi zadnji dogodki to potrjujejo – napadi migrantov in ljudi, ki nelegalno posedujejo orožje, na policiste."
Po njegovem mnenju bi država morala nameniti milijon in pol evrov in okoli 4.500 operativnih policistov opremiti z neprebojnimi jopiči. Za relativno majhen denar bi to imelo velik pozitivni učinek v policijski strukturi.
V svoji knjigi je poimenoval Islamski radikalizem tudi četrti totalitarizem. "Gre za oblikovanje verske države. Ta totalitarizem, ki ga najbolj plastično simbolizira Islamska država, in njegove posledice vidimo v Evropi v terorističnih napadih."
Evropska Unija sicer po njegovem mnenju potrebuje migrante, vsaj zaradi ekonomske moči. "Vsakdo lahko pride v Evropo, če dobi vizum, če gre po uveljavljeni proceduri, dobi dovoljenje za bivanje, če imamo zanj delovno mesto. Tako je dobrodošel. Če pa prihaja nezakonito, ni dobrodošel."
Tudi v Sloveniji vidi posamezne možnosti za radikalizem. "Slovenska islamska skupnost in njihov mufti sta prišla iz BiH. Ta skupnost goji tako vezi z BiH in s svojo materjo Turčijo. Skrbijo me vplivi, ki od tam prihajajo v Bosno in naprej v Slovenijo. Tu ne vidim nobenega diskurza in pričakujem, da bo mufti svoje stališče zelo jasno izrazil. Nehati moramo slepomišiti se. To je treba razčistiti."
V zadnjem delu intervjuja se v prispevku Urške Makovec za Siol.net, Damir Črnčec razgovori še o dogajanju v Sovi, ki že nekaj časa buri duhove.
Zadnje objave
Mariborska Črna Marija se vrača med ljudi
31. 7. 2026 ob 17:57
ARSO svari: reke presihajo, morje se segreva, črpanje vode strogo prepovedano
31. 7. 2026 ob 16:22
Inflacija v Sloveniji julija občutno upadla
31. 7. 2026 ob 15:39
Mrk na Donavi in bitka na Savi: Podnebne spremembe ogrožajo jedrsko varnost
31. 7. 2026 ob 15:14
Ustavno sodišče bo odločalo o zakonu, ki bi lahko razkril resnico o Gen-I
31. 7. 2026 ob 13:18
Invazija ilegalnih migrantov in kapitulacija mejne kontrole na španski Ceuti
31. 7. 2026 ob 10:50
Ekskluzivno za naročnike
V labirintih teme
31. 7. 2026 ob 6:00
Razlika med izobraževanjem in usposabljanjem
30. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
01
Razstava »Tunelski vid«
15:00 - 23:00
AVG
02
38. Romanje treh Slovenij na Svete Višarje
10:30 - 22:00
AVG
02
Tradicionalni pohod na Obir
11:00 - 20:00
AVG
02
Video objave
[Video] Nataša Simončič: Takih težav ne privoščiš nikomur (Vroča tema, 30. 7. 2026)
30. 7. 2026 ob 19:49
Izbor urednika
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
1 komentar
biljan
Končno nekdo omenja Bosno in Hercegovino, katere ime Bošnjaki in Hrvati označujejo, kot, da je to le njihova država. Tako so z zvijačo tudi preimenovali po Daytonu in Parizu Bošnjaško-hrvaško federacijo v Federacijo Bosna in Hercegovina. S kantoni in županijami je njihovega le slabih 51 odstotkov ozemlja države. Etnično čiste!!! Vse, kar je bilo srbskega, so izbrisali. So pa v Republiki Srbski zgradili poleg obnovljenih zgradb, ki jih je razneslo, ker so bile polne orožja, nešteto novih džamij, pokopališč in spominskih parkov šehitov - po Kuranu - "mučenikov, nevino poginuli, borac, koji pogine za vjeru" - v marmorju, zlatu, kovanih in brezrjavnih mogočnih ograjah, itn, itn. Medtem ko so bošnjaška naselja v Republiki Srbski polje tekmovanja med graditelji, katera zgradba bo večja in bolj razkošna, pa so naselja razseljenih Srbov iz federacije v republiko izkaz ponovnega boja za skromno bivališče. Skromno, ker so ostali brez vsega in seveda brez kakršnekoli tuje pomoči. Pred njimi ni tabel takih in drugačnih svetovnih karitasov, skladov in drugih "dobrodelnežev", ki so dejansko zakuhali vojno v BiH. Pa še to! Poleg zlaganih zapisov o Sarajevu in o obiranju mandarin na plantažah v dolini Neretve, za katere je prispevala ogromna sredstva Ljubljana, če se ne motim za časa predsednika IS Hrvoja Draškovića, o Bosni in Hercegovini - izmišljena Srebrenica me ne zanima - o današnji BiH in njenih entitetah in njihovem dejanskem izgledu ter življenju v njih ni mogoče ničesar prebrati, slišati ali videti v slovenskih medijih. Zakaj ne? Ker so se v vse vpletli na različna mesta ustoličeni pribegli Bošnjaki, ki skrbno pazijo, da se o njih govori in piše le dobro,.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.