Danes goduje sveti Janez Evangelist

Danes, 27. decembra, goduje sveti Janez Evangelist, eden od dvanajstih Jezusovih apostolov, ki je napisal evangelij po Janezu, Prvo, Drugo in Tretje Janezovo pismo ter Razodetje. Na njegov god Cerkev tradicionalno blagoslavlja vino – od tod tudi ime janževec.

Sveti Janez Evangelist (v nadaljevanju sveti Janez) se je rodil okoli leta 10 v Judeji in umrl okoli leta 100 v Efezu v današnji Turčiji, kjer je še danes njegov grob, ki ga je mogoče obiskati.

Sveti Janez je bil sin Marije Salome in Zebedeja ter brat apostola svetega Jakoba starejšega. Z očetom in bratom se je preživljal z ribolovom na Genezareškem jezeru. Podobno kot sveti Peter je bil ribič. Zebedejeva sinova sta bila najprej učenca svetega Janeza Krstnika, potem pa ju je Jezus povabil med svoje učence. Jezus ju je zaradi njunega vročekrvnega temperamenta imenoval tudi boanerges – gromovnika.

Najljubši učenec

Upravičeno lahko sklepamo, da je bil sveti Janez Jezusov najljubši učenec, saj je v evangeliju sveti Janez sam sebe opisal kot učenca, »ki ga je Jezus ljubil«. Sveti Janez se je zelo pogosto znašel ob Jezusu v odločilnih in skorajda ključnih trenutkih Jezusovega življenja. Poleg svetega Petra in svojega brata svetega Jakoba spada v najožji in najzaupnejši krog Jezusovih apostolov. Ti trije apostoli so bili navzoči pri Jezusovi oživitvi Jairove hčere (Mr 5,21-43), pri Jezusovem spremenjenju na gori (Mt 17,1-13) ter pri Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, v zadnjih trenutkih pred njegovo aretacijo (Mr 14,32-42).

Z apostolom Andrejem so bili deležni še Jezusovega govora o koncu sveta (Mr 13).

Pri zadnji večerji je sveti Janez sedel na častnem mestu, na Jezusovi desni strani, na dan križanja pa je kot edini od apostolov stal pod križem, medtem ko so se ostali razbežali. Jezus mu je takrat zaupal v svoje varstvo svojo mater Marijo.

Krščanska skupnost v Efezu

Sveti Janez je ostal v Jeruzalemu približno do leta 60, potem pa je odpotoval v Efez, kjer je začel ustanavljati krščansko skupnost. Nato je deloval v Mali Aziji, nekaj časa pa je preživel tudi v izgnanstvu na otoku Patmos, kjer je najverjetneje napisal Razodetje. Sveti Viktorin Ptujski, najboljši razlagalec Razodetja, kot edini poroča, da je bil »na otoku Patmosu obsojen na rudnik od cesarja Domicijana (vladal 81–96). Videti je, da je Janez tam napisal Razodetje. In ko je mislil, da bi bil lahko kot starec po trpljenju že sprejet, so bile po umoru Domicijana vse njegove razsodbe razveljavljene in Janez izpuščen iz rudnika. Tako je potem izročil Cerkvam to isto Razodetje, ki ga je prejel od Gospoda.« Ker rudnikov na Patmosu ni, se predvideva, da je z rudniki mišljen kamnolom.

Sveti Janez je dočakal visoko starost in naj bi po enem izmed izročil umrl naravne smrti okoli leta 100 kot zadnji od dvanajsterih apostolov (bil je tudi najmlajši med njimi). Sveti Hieronim poroča, da se je dal sveti Janez v času svojega bivanja v Efezu, ko je bil že star, že zelo krhek in ko ni mogel več hoditi iz svoje sobe v prvem nadstropju, da bi nagovoril ljudi, ki so se zbirali pred njegovo hišo, nositi po ulicah mesta in preprosto oznanjal: »Moji otročiči, ljubite drug drugega.«

Prepoznavnost

Sveti Janez je navadno upodobljen s kelihom s kačo, kotlom z oljem, pisalnim peresom, knjigo in/ali orlom.

Sveti Janez Evangelist je zavetnik uradnikov, teologov, kiparjev, notarjev, pisarjev, slikarjev, knjigarnarjev, pisateljev, graverjev, steklarjev, pletarjev in svečarjev. Je tudi zavetnik proti opeklinam, zastrupitvam, bolečinam v nogah, epilepsiji, toči ter priprošnjik za prijateljstva in dobro žetev.

Ali veste?

• Tudi po svetem Janezu Evangelistu se imenuje bazilika svetega Janeza v Lateranu v Rimu, ki velja za najstarejšo cerkev na svetu. Posvetitev Lateranske bazilike obhajamo vsako leto devetega novembra; polno ime te bazilike se glasi nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista v Lateranu. Še danes je stolnica rimske škofije, njen škof je sam papež.
• Izročilo pravi, da so Janeza Evangelista v Rimu vrgli v kotel vrelega olja, da bi ga usmrtili, a je čudežno preživel nepoškodovan, menda celo pomlajen. Zato ga pogosto upodabljajo s kelihom, iz katerega leze kača (kot simbol strupa, ki ga ni prizadel).
• Janez Evangelist je bil edini od dvanajstih apostolov, ki ni umrl mučeniške smrti, ampak je doživel visoko starost (okoli 100 let) in umrl naravne smrti v Efezu.
• 27. decembra v mnogih slovenskih župnijah, zlasti v vinorodnih krajih, po maši blagoslovijo vino, ki ga nato poimenujejo janževec (ali šentjanževec). O tem govori stara legenda. Poganski duhovnik (ali nasprotniki) naj bi Janezu ponudili kelih z zastrupljenim vinom. Janez je kelih blagoslovil, strup pa naj bi od tem v obliki kače izstopil iz vina, ki ga je nato popil, ne da bi mu škodovalo. V tem je drugi razlog za upodobitev s kelihom, iz katerega izhaja kača, pa tudi tega, da je zavetnik proti zastrupitvam in zavetnik viničarjev

• Blagoslovljeni janževec se tradicionalno uporablja za nazdravljanje ob slovesu ali drugih posebnih priložnostih; nekaj ga natočijo v sode, da bi s tem prinesli blagoslov na celo letino; radi ga uporabljajo 'za zdravje' ali ga delijo sorodnikom in revežem.