Deset zlatih priznanj in posebno priznanje za inovacijski izziv

16. 9. 2025 ob 20:31
0 komentarjev

Gospodarstvo

V okviru Dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) danes že triindvajsetič podelila nacionalna priznanja GZS najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in drugih organizacijah. Gre za najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji. Podeljenih je bilo 10 zlatih, 27 srebrnih, 15 bronastih priznanj ter 1 posebno priznanje za inovacijski izziv.

Na sedeže regijskih gospodarskih zbornic so prejeli 245 inovacijskih predlogov, po besedah GZS so plod odličnega dela razvojnih ekip, posameznikov, raziskovalnih inštitucij in inovatorjev. Pri inovacijah je sodelovalo več kot 1300 inovatorjev. Prijavljene inovacije so bile zelo raznolike, sicer v večji meri produktne, a vendar tudi odlične procesne, trženjske in družbene. V maju, juniju ter septembru se je odvilo trinajst regijskih podelitev najboljšim inovatorjem v regijah. Na Dnevu inovativnosti so poleg 10 zlatih, 27 srebrnih, 15 bronastih priznanj ter 1 posebnega priznanja za inovacijski izziv podelili tudi priznanje za prebojno invencijo, ki podpira inovacije, ki še nimajo komercializacije, ampak imajo velik potencial in jih želijo še posebej podpreti.

Prejemniki zlatih nacionalnih priznanj GZS za inovacije so Roto (motorni čoln Hydra 530), SIJ Acroni (razvoj nerjavnega jekla za fuzijski reaktor),Tab systems (SMARTI iCon), Iskra Pio (JetLoad isolator), Krka (inovativna kombinacija sartana in in dapamida za zdravljenje hipertenzije), Steklarna Hrastnik in Kemijski inštitut (hibridna regenerativna steklarska peč), Impol 2000 (trajnostno in ekonomsko učinkovita Al-Mg zlitina), Microbium (Microbium MPN Analyser PRO), Novartis (stabilnostni časovni stroj za zdravila) in KEKO Oprema (Stroj za formatiranje plasti). Prejemnik posebnega nacionalnega priznanja za inovacijski izziv 2025 je Stroka produkt (WeFeelFootball). Predstavitve inovacij so na voljo na tej povezavi.

»Danes podjetja ne morejo preživeti brez inovativnosti. Sodelovanje pri razpisih GZS za najboljše inovacije razumemo kot strateško priložnost, da naše ideje pridobijo strokovno oceno, nacionalno prepoznavnost ter dostop do mreže podjetij in partnerjev, ki oblikujejo prihodnost gospodarstva,« je dejal Matjaž Pavlinjek, direktor Roto. Dodal je, da so priznanja GZS najvišja nacionalna priznanja inovativnim dosežkom slovenskega gospodarstva in nosijo priznano blagovno znamko Inovativna Slovenija. Prejeto priznanje po njegovih besedah potrjuje, da se vlaganje v razvoj in inovativnost izplača ter krepi ugled podjetja doma in v tujini. »Pomeni, da imajo naše ideje dodano vrednost, inovativni, tržni, družbeni in trajnostni pomen. Ponosni smo, da je čoln Hydra 530 izdelan v Roto Nautica prejemnik zlatega priznanja GZS za inovacijo na regionalni ravni, ki s svojo napredno zasnovo prinaša trajnostne rešitve ter utrjuje našo blagovno znamko kot sinonim za kakovost, ustvarjalnost in vizionarstvo,« je povedal.

Andraž Rumpret, direktor Iskra PIO pa je dejal, da Iskra PIO zagovarja pot inovativnih razvojnih rešitev, digitalizacije procesov in kakovostne rasti podjetja, ki temelji na proizvodnji visokotehnoloških izdelkov. »Inovativnost je naša strateška smer ustvarjanja vrednosti. Preizkuša pogum naših idej in gradi energijo za nove rešitve. Inovativnost je zato investicija v konkurenčnost, zaposlene in prihodnost,« je dejal in poudaril, da prejeto priznanje za inovacijo ni njihov cilj, je pa na nek način njihov kompas. »Naše inovativne rešitve uporabljajo svetovna farmacevtska in biotehnološka podjetja, smo torej del skupnosti izboljševanja kakovosti življenja. Naš navdih in tudi nagrada pa so mladi strokovnjaki, ki se vključujejo v razvoj in delo podjetja, saj se skupaj z njimi razvijamo in učimo tudi sami,« je še poudaril.

Inovativnost postaja temeljna vrednota slovenskega gospodarstva

»Prejetih rekordnih 245 inovacijskih predlogov na razpis GZS za inovacije je dokaz, da inovativnost postaja temeljna vrednota slovenskega gospodarstva in družbe kot celote. Je najpomembnejši dejavnik uspeha in konkurenčnosti,« je na slovesni podelitvi dejal Tibor Šimonka, predsednik GZS. Ob tem je poudaril, da se želi jasno pozicionirati kot del globalnega inovacijskega prostora, kjer se znanje, tehnologija in podjetnost združujejo v rešitve za prihodnost. Opozoril je, da se moramo hkrati zavedati tudi izzivov - na mednarodnih lestvicah inovativnosti Slovenija namreč izgublja tekmo s konkurenčnimi državami. »To je opozorilo, da moramo preseči razdrobljenost raziskovalno-razvojnega okolja, krepiti sodelovanje, povečati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije in podjetjem zagotoviti stabilno ter predvidljivo podporo,« je naštel nekaj rešitev.

Na mednarodnih lestvicah inovativnosti Slovenija izgublja tekmo s konkurenčnimi državami.

Inovacijska konferenca

Na strokovni konferenci so udeleženci prisluhnili govoroma Igorja Akrapoviča (Akrapovič d.d., prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo 2024) in Claudie Prüggler (Lakeside Labs GmbH), ki sta poudarila moč vizije, inovacij ter pomen ustvarjalnega in regionalnega sodelovanja. Predstavljene so bile konkretne zgodbe uspešnega povezovanja kreativnega sektorja z industrijo, ki dokazujejo, kako oblikovanje prispeva k večji dodani vrednosti in trajnostnim rešitvam. V dveh pogovorih so strokovnjaki osvetlili fiziološke izzive življenja v vesolju ter vlogo multinacionalk pri podpori startupom in inovacijam.

Na okrogli mizi so Jernej Salecl (Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport), Jure Gašparič (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije), Tomaž Rotovnik (SkyLabs) in Tara Brus (Žust-Al) razpravljali o vplivu novih tehnologij na konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter nujnosti tesnejšega povezovanja znanosti, podjetij in države. Dogodek se je zaključil z motivacijskim predavanjem dr. Željka Ćurića, ki je udeležence spodbudil k razmisleku o presečišču tehnologije, osebne ustvarjalnosti in notranje stabilnosti kot ključu za razvoj inovativnega potenciala.