Dežman o Macesnovi gorici: Prevelika stvar, da ne bi nikogar zanimala

Glasna, a spoštljiva tišina je spremljala sinočnji ogled nekaj več kot polurnega filma Bratomor pod Macesnovo gorico – 3450 v dvorani novomeškega Baragovega zavoda. Dragoceni dokument medvojnega in povojnega časa razkriva doslej manj znane podrobnosti tedanjega dogajanja na tem območju, predstavlja pa tudi postopke zahtevnega izkopavanja posmrtnih postankov ter pretresljive fotografije osebnih predmetov žrtev povojnega pokola. »To je prevelika stvar, da ne bi nikogar zanimala,« je poudaril avtor filma, zgodovinar dr. Jože Dežman.

Šlo je za najbolj varovano skrivnost enega najhujših zločinov po drugi svetovni vojni v Evropi, zagotovo pa največjega bratomora v slovenski zgodovini, je v pogovoru po ogledu filma dejal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

Kljub v nebo vpijočim dokazom slovenske oblasti žrtve in njihove svojce po besedah Dežmana še vedno skušajo vleči za nos. Ne dopustijo namreč dostojnega pokopa po vojni pobitih. Razlog za to je po mnenju zgodovinarja v fenomenu novega stalinizma, ki družbo gradi na tezi, da »mrtvi niso nič«. Na svojevrsten način se v današnjem času ponavlja v obliki odnosa do evtanazije. Gre za civilno religijo titoizma, je ponazoril Dežman.

Potem ko je odkritje morišča spremljalo presenečenje in odgovornost do svojcev pobitih, pa se celo v komisiji po besedah njenega predsednika šele zdaj v vseh razsežnostih zavedajo usodnosti problema. Ob tem se je zavzel, da bi se tudi v družinah več pogovarjali o tem bolečem poglavju slovenske polpretekle zgodovine.

Se obeta poziv iz Bruslja?

Zbrane je na predstavitvi filma in odprtju razstave o jami pod Macesnovo gorico pozdravila tudi evropska poslanka Romana Tomc, na pobudo katere je ta ista razstava svojo pot začela v Bruslju. Prav tako je bila ob zgodovinarju dr. Mitju Ferencu ena pobudnic razprave na to temo v Evropskem parlamentu.

Prav tam pa bo po njeni napovedi najbrž še pred poletjem sprejeta resolucija, s katero bi EU obsodila komunistične zločine po 2. svetovni vojni v Sloveniji, pa tudi dejstvo, da še vedno nismo sposobni narediti koraka do sprave, je povedala Tomčeva. Če bo resolucija sprejeta, in evropska poslanka verjame, da bo, bo to zelo jasen poziv, da se za vse žrtve, katerih posmrtni ostanki se nedostojno skrivajo po skladiščih, »najde prostor in križ«.

Prav tako bi takšna resolucija po njenih besedah pomenila poziv državi, tako politiki kot drugim državljankam in državljanom, da spoznajo in priznajo, da so obstajali trije totalitarni režimi, torej ob fašizmu in nacizmu tudi komunizem.

V slovenskem parlamentu so razmerja drugačna

Evropska poslanka ima to srečo, da deluje v Evropskem parlamentu, kjer ima večino Evropska ljudska stranka, je dodala poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. V državnem zboru so namreč razmerja sil drugačna in zagovorniki pravice do dostojnega pokopa žrtev komunističnega nasilja so v manjšini, je pojasnila.

O tem je treba govoriti – toliko časa, da bo država slišala njihov glas in tudi komunizem obsodila kot totalitarni režim. Doslej tega ni zmogla, je dejala poslanka NSi, ki verjame, da bo nekoč zmagala resnica.

Lepemu številu udeležencev je nekaj besed namenil tudi novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, ki je izrazil željo, da bi razstava opogumila ljudi k razmisleku, kaj lahko storimo za spravo in medsebojno sožitje.