Digitalni evro prinaša nove možnosti

Evropska unija pospešeno razvija digitalni evro, novo obliko denarja, ki naj bi ga lahko uporabljali podobno kot gotovino, vendar v digitalni obliki. Če bo zakonodaja sprejeta po načrtih, bi lahko digitalni evro za širšo uporabo zaživel okoli leta 2029.

Projekt Evropske centralne banke (ECB) že danes sproža številna vprašanja. Ali gre za koristno posodobitev evropskega plačilnega sistema ali za začetek večje digitalizacije in centralizacije denarja? Kakšne koristi lahko pričakujejo državljani, kje so tveganja in kaj o tem menijo strokovnjaki?

Kaj je digitalni evro

Digitalni evro ni nova kriptovaluta in ni naložbeni produkt. Gre za digitalno obliko javnega denarja, za katero bi jamčila Evropska centralna banka, podobno kot danes jamči za bankovce in kovance.

Po zagotovilih ECB in Banke Slovenije digitalni evro ne bo nadomestil gotovine, temveč jo bo dopolnjeval. Uporabniki bi lahko poleg gotovine, kartic in mobilnih aplikacij uporabljali še digitalno različico evra za vsakodnevna plačila.

Digitalni evro ni nova kriptovaluta in ni naložbeni produkt.

Zakaj ga Evropa sploh razvija

Na prvi pogled se zdi vprašanje upravičeno. Večina Evropejcev že danes uporablja kartice, mobilne denarnice in spletno bančništvo. Toda v ozadju so širši strateški razlogi.

Evropa je pri digitalnih plačilih močno odvisna od ameriških plačilnih sistemov, kot sta Visa in Mastercard. Poleg tega uporaba gotovine postopoma upada, medtem ko se povečuje pomen digitalnih transakcij.

Digitalni evro naj bi zato Evropi zagotovil večjo finančno suverenost, zmanjšal odvisnost od tujih ponudnikov in povečal odpornost plačilnih sistemov v primeru kriz ali geopolitičnih pretresov.

Digitalni evro naj bi Evropi zagotovil večjo finančno suverenost.

Prednosti za državljane

1. Brezplačna osnovna uporaba

ECB napoveduje, da bodo osnovne storitve za uporabnike brezplačne. To pomeni, da posameznik za uporabo digitalnega evra ne bi plačeval dodatnih stroškov.

2. Plačevanje po celotnem evroobmočju

Digitalni evro naj bi deloval enotno v vseh državah evroobmočja, kar bi poenostavilo čezmejna plačila in spletne nakupe.

3. Možnost plačil brez internetne povezave

Ena najbolj zanimivih novosti je možnost tako imenovanega »offline« plačevanja. V primeru izpadov omrežja ali slabše povezljivosti bi bilo mogoče določena plačila opraviti tudi brez internetne povezave. To naj bi povečalo odpornost sistema v izrednih razmerah.

4. Večja zasebnost kot pri običajnih digitalnih plačilih

ECB zagotavlja, da centralna banka ne bo mogla spremljati, kdo kaj kupuje. Pri plačilih brez povezave naj bi bila stopnja zasebnosti še višja, saj distributer ne bi imel vpogleda v posamezne transakcije med uporabniki.

5. Večja finančna vključenost

Digitalni evro naj bi bil dostopen tudi starejšim, invalidom in ljudem brez naprednih digitalnih znanj. Predvidena je celo možnost fizičnih kartic za uporabnike, ki nimajo pametnih telefonov.

Kaj so glavni pomisleki?

Kljub številnim prednostim projekt odpira tudi vrsto vprašanj.

1. Strah pred nadzorom

Največ skrbi v javnosti povzroča možnost nadzora nad porabo posameznikov. ECB zatrjuje, da digitalni evro ne bo programabilni denar in da ne bo omogočal omejevanja porabe za določene izdelke ali storitve.

Kljub temu skeptiki opozarjajo, da bi prihodnje zakonodajne spremembe teoretično lahko odprle vrata večjemu nadzoru, zato bo vprašanje zasebnosti ostalo v središču javnih razprav.

Največ skrbi v javnosti povzroča možnost nadzora nad porabo posameznikov.

2. Tehnološka odvisnost

Čeprav digitalni evro omogoča plačevanje brez internetne povezave, ostaja odvisen od električne energije in elektronskih naprav. V primeru večjih energetskih motenj gotovina ostaja bistveno bolj robustna rešitev.

3. Kibernetska varnost

Vsak digitalni sistem predstavlja potencialno tarčo kibernetskih napadov. ECB sicer zagotavlja najvišje varnostne standarde, vendar popolne zaščite pred vsemi oblikami digitalnih tveganj ni mogoče zagotoviti.

4. Stroški za banke in trgovce

Čeprav naj bi trgovci dolgoročno plačevali nižje provizije, bo uvedba zahtevala prilagoditev informacijske infrastrukture. Po oceni Simona Steinmana bodo morale banke vlagati v nove sisteme, digitalne denarnice, podporo uporabnikom in skladnost z novimi pravili. Podobno bodo morali trgovci prilagoditi prodajna mesta in spletne trgovine.

5. Nejasen interes uporabnikov

Veliko odprto vprašanje ostaja, ali bodo ljudje digitalni evro sploh množično uporabljali. Če uporabnik že danes lahko plačuje s kartico ali telefonom, se postavlja vprašanje, kakšno dodatno vrednost bo digitalni evro dejansko prinesel.

Če uporabnik že danes lahko plačuje s kartico ali telefonom, se postavlja vprašanje, kakšno dodatno vrednost bo digitalni evro dejansko prinesel.

Digitalni evro ni kriptovaluta

Pomembno je poudariti, da digitalni evro nima veliko skupnega z bitcoinom ali drugimi kriptovalutami. Za bitcoinom ne stoji nobena centralna institucija, njegova vrednost pa močno niha.

Digitalni evro bi bil nasprotno neposredna obveznost centralne banke in bi imel enako vrednost kot klasični evro. Prav zato ECB poudarja, da gre za digitalno gotovino in ne za špekulativno naložbo.

Kaj bo pomenil za običajnega Slovenca

Za večino uporabnikov se v vsakdanjem življenju sprva ne bo spremenilo veliko. Bančni računi, kartice, mobilne aplikacije in gotovina bodo ostali v uporabi.

Digitalni evro bo predstavljal dodatno možnost plačevanja, ne pa zamenjave obstoječih sistemov. Njegov uspeh bo odvisen predvsem od tega, ali bo dovolj enostaven za uporabo, cenovno ugoden in dovolj praktičen, da ga bodo ljudje dejansko sprejeli.

Digitalni evro bo predstavljal dodatno možnost plačevanja, ne pa zamenjave obstoječih sistemov.

Kdaj prihaja

Projekt je trenutno še v pripravljalni fazi. ECB je leta 2025 odobrila nadaljevanje razvoja, evropske institucije pa še usklajujejo zakonodajni okvir. Pilotni projekt je predviden za leto 2027, morebitna širša uvedba pa okoli leta 2029. Končna odločitev o izdaji digitalnega evra še ni sprejeta.

Digitalni evro predstavlja enega največjih finančnih projektov Evropske unije v zadnjih desetletjih. Njegovi zagovorniki poudarjajo večjo evropsko neodvisnost, varnejša plačila in prenos prednosti gotovine v digitalni svet. Nasprotniki opozarjajo na tveganja centralizacije, potencialne posege v zasebnost in vprašanje, ali Evropa sploh potrebuje novo obliko digitalnega denarja.

Prav zato bo razprava o digitalnem evru v prihodnjih letih veliko več kot zgolj tehnološko vprašanje. Postala bo razprava o razmerju med svobodo, zasebnostjo, tehnološkim napredkom in vlogo države v digitalni družbi.

Digitalni evro predstavlja enega največjih finančnih projektov Evropske unije v zadnjih desetletjih.