Dimic: Dovolj je pogovarjanja, potrebujemo konkretne ukrepe

»Menimo, da je dovolj le pogovarjanja o nasilju med otroci in mladostniki, potrebujemo tudi konkretne ukrepe,« je dejala poslanka Iva Dimic (NSi), ki je na nujni seji odbora za izobraževanje, znanost in mladino dejala, da že več let intenzivno opozarjajo na potrebne spremembe, stvari pa se ne odvijajo v pravo smer. V NSi so med drugim predlagali sklep, s katerim bi pozvali vlado, da v treh mesecih pripravi zakonske spremembe za vzpostavitev programa za socializacijo nasilnih in terapevtsko neodzivnih otrok. Sprejet ni bil noben od treh predlaganih sklepov.

Zaradi neuresničevanja sprejetih sklepov v zvezi s preprečevanjem medvrstniškega nasilja so v Novi Sloveniji (NSi) zahtevali sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost in mladino. Poslanka Iva Dimic je spomnila na leto 2023, ko je slovensko javnost pretresel pretep mladoletnikov na strehi nakupovalnega centra v Celju. Sledili so še incidenti na Jesenicah, v Trbovljah, Zrečah, Mariboru … V odziv na medvrstniško nasilje so v Aktivu ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole Mestne občine Celje pozvali k spremembi zakonodaje. Po njihovem mnenju je treba moteče in nasilne učence takoj odstraniti iz šolskega okolja in jih začasno namestiti v vzgojni zavod ali pa naj jih imajo doma pod nadzorom starši. V izjavi so tudi zapisali, da je treba povečati odgovornost staršev, ki bi morali za kršitve svojih otrok materialno in kazensko odgovarjati. Opozorili so tudi, da v šolah nimajo na voljo nobenih učinkovitih vzvodov ukrepanja, pojasnili so, da so jim bili ti odvzeti v imenu t. i. pravic otrok in staršev, ki so po njihovih besedah trenutno praktično neomejene. Strokovni delavci v šoli celo za pogovor s problematičnim učencem potrebujejo soglasje staršev, podobno pa velja tudi za druge ukrepe, ki bi lahko bili učinkoviti. Pozivu celjskih ravnateljev se je pridružila tudi ravnateljica Strokovnega centra planina Leonida Zalokar – po njenem prepričanju gre za vseslovenski problem, ki ga zaznavajo tako v vrtcih kot šolah. Na pojav nasilja, na pojav terapevtsko neodzivnih otrok opozarja že najmanj od leta 2010. Za to kategorijo otrok nimajo učinkovitih ukrepov, šolam je poleg vzgojne moči odvzeta tudi avtonomija. Tudi na to, da je sistem neučinkovit, opozarjajo že več kot desetletje.

Strokovni delavci v šoli celo za pogovor s problematičnim učencem potrebujejo soglasje staršev, podobno pa velja tudi za druge ukrepe, ki bi lahko bili učinkoviti. 

Več avtonomije učiteljem

Maja 2023 je potekala nujna seja Odbora za izobraževanje, znanost in mladino ter Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo – obravnavali so točko dnevnega reda »Seznanitev s sistemom preventivnega delovanja Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Policije glede problematike nasilja med mladoletnimi«. Po razpravi na skupni seji so bili sprejeti nekateri sklepi – med drugim, da odbora spodbujata in podpirata preventivne aktivnosti policije, strokovnih institucij, vzgojno-izobraževalnih zavodov itd., ki spodbujajo sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic, kulturo dialoga, medkulturno sodelovanje in mirno reševanje sporov. V okviru priprave šolske reforme naj Minstrstvo za vzgojo in izobraževanje v učne vsebine vnese tudi tematike, ki bodo poudarjale čustveno inteligenco, sodelovanje, empatijo. Odbora sta predlagala vladi, da preuči veljavno zakonodajo in predlaga spremembe, ki bi učitelje, vzgojitelje in ravnatelje opolnomočile z avtoriteto in avtonomijo. Ministrstvo naj tudi opravi analizo ukrepov in zakonodajnih sprememb, ki so jih sprejele druge države članice EU. Vlada pa naj preuči pobudo za uvrstitev spletnega ustrahovanja med kazniva dejanja v vseh državah članicah EU in v roku 6 mesecev pripravi dopolnitve zakonodaje.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je junija 2023 v DZ posredovalo dokument »Pregled zakonodajnih okvirjev in ukrepov osmih držav članic EU na področju preprečevanja nasilja med mladimi«. A konkretnega zakonodajnega predloga po besedah poslanke še ni. Dimic je opozorila, da prav tako niso seznanjeni, da bi se kaj premaknilo v zvezi z ostalimi sprejetimi sklepi. Po njenih besedah sta se pristojno ministrstvo in vlada na opozorila šolnikov odzvala le z organizacijo dneva kulture nenasilja in strpnosti v osnovnih in srednjih šolah ter z delovno skupino vlade za preučitev stanja učinkovitosti obravnave primerov vseh vrst nasilja. Zaradi vse pogostejšega nasilja in neukrepanja pristojnih je 5. julija 2024 potekala nujna seja treh odborov, na kateri so sprejeli sklep, da se vladi predlaga izvedbo analize že obstoječih protokolov in ukrepov, ki jih pristojne institucije izvajajo za reševanje problematike medvrstniškega nasilja in da se nato po potrebi pripravi spremembe protokolov in ukrepov. »O izpolnitvi omenjenega sklepa nismo seznanjeni,« je dejala Dimic in poudarila: »Menimo, da je dovolj le pogovarjanja o nasilju med otroki in mladostniki, potrebujemo tudi konkretne ukrepe.«

Na nujni seji odbora so predlagali še tri sklepe:

1. Odbor poziva Vlado k uresničitvi sklepov, sprejetih na nujnih sejah maja 2023 in julija 2024.
2. Odbor poziva Vlado, da v treh mesecih pripravi zakonodaje spremembe, ki bi vzpostavile program za socializacijo nasilnih in terapevtsko neodzivnih otrok ter omogočile umik učenca iz razreda.
3. Odbor poziva Vlado, da v roku treh mesecev prouči možnost sprememb kazenskopravne odgovornosti mladoletnih prestopnikov in njihovih staršev z namenom, da hujša kazniva dejanja mladoletnih ne ostanejo nekaznovana.

Vlada naj posreduje primerjalno analizo in pripravi predlog ustreznih zakonodajnih sprememb.

Nobeden od treh sklepov ni bil sprejet – za je glasovala le poslanka Iva Dimic.

Preventiva

Na seji je Rado Kostrevc z direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo ministrstva za vzgojo in izobraževanje povedal, da se je letos začel izvajati dveletni pilotni projekt obvladovanja nasilja v šolskem prostoru. Omenil je, da so nekatere vsebine že umeščene v osnovne šole – med njimi tudi zdravje in dobrobit. V teku je tudi prenova učnih načrtov, v uporabi pa je že kurikulum za vrtce, ki vsebuje socialno in duševno dobrobit. Izpostavil je tudi protokol o obveščanju in ukrepanju v primeru groženj v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki so ga lani podpisali s policijo in notranjim ministrstvom. Cilj protokola je obveščanje in ukrepanje ob zaznanih grožnjah. Državna sekretarka ministrstva za notranje zadeve Tine Heferle je med drugim izpostavila akcijski načrt 2023-2025, ki vključuje ukrepe za zagotavljanje življenja brez nasilja za otroke in mladostnike ter za izboljšanje njihove varnosti v digitalnem okolju. Opozorila je, da ne govorimo več o nasilju, ki je omejeno na fizično raven, mladi se vse bolj povezujejo prek družabnih omrežij, sodobno tehnologijo pa uporabljajo vse mlajši uporabniki. Poudarila je pomen sodelovanja vseh resorjev: naloga vseh je, da hitro in učinkovito ukrepajo.

Predstavnica ministrstva za pravosodje Nina Koželj je poudarila, da je treba delati na preventivi, zato jo veselijo tovrstne aktivnosti policije. »Kazenskopravna obravnava mladoletnikov je trenutno pri nas na ministrstvu ena največjih prioritet našega dela,« je zatrdila in spomnila, da so dali januarja v javno razpravo zakon o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj. Poudarila je, da morajo rešitve na tako kompleksnem področju temeljiti na ugotovitvah stroke. Tako je med drugim Inštitut za kriminologijo pregledal več kot 100 zadev na tožilstvih in sodiščih, glede obravnave mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Pripravili so 18 priporočil, za katere se trudijo, da jih bodo implementirali v nov zakon. Med ključnimi rešitvami zakona je pospešitev postopkov. Poudarek je na individualni oceni, širi se nabor kazenskih sankcij, velik poudarek je tudi na specializaciji vseh strokovnjakov, ki sodelujejo v postopkih zoper mladoletne storilce.

Gostja na seji je bila tudi pedopsihiatrinja Maja Drobnič Radobuljac, ki se vsakodnevno ukvarja s posledicami vrstniškega nasilja. Pozdravila je dejstvo, da se odločevalci zavedajo tudi problemov uporabe pametnega telefona. Dala je v razmislek, ali bi se bilo treba odločiti za prepoved pametnih naprav do določene starosti. Posledice ki jih opažajo na različnih področjih, namreč govorijo v prid temu. Predsednica odbora Mirjam Bon Klanjšček (GS) je zavrnila očitke glede neuresničevanja doslej sprejetih sklepov – po njenih besedah so nekateri že uresničeni, drugi pa so v fazi uresničevanja. Iz vrst Gibanja Svoboda je bilo slišati tudi očitek glede »skrbi opozicije« – Dimic je bila namreč od opozicijskih članov odbora edina prisotna.