Dolga roka kubanskih obveščevalnih služb – kaj bo prinesla menjava Madura?

Kubanska vlada že leta obvladuje Venezuelo, še iz časov Huga Chaveza, ko je ta izvedel državni udar s pomočjo Kubancev. Od takrat je Venezuela neke vrste kubanska kolonija, ki jo obvladuje Dirección de Inteligencia (DI), kubanska obveščevalna služba in Fuerzas Armadas Revolucionarias (FAR), oziroma kubanske oborožene sile. Maduro, ki je eden najtesnejših kubanskih zaveznikov, je leta z njimi sodeloval pri tihotapljenju droge, migrantov, oboroževanju kartelov in celo tihotapljenju teroristov. Poleg tega sta Kuba in Venezuela pomagala kubanskim, kitajskim in ruskim obveščevalcem v ZDA v sodelovanju z mehiškimi karteli.

Venezuela in Kuba sta omogočili z nadzorom Karibskega morja ne le nemoten prehod plovil, polnih kokaina, ampak tudi migrantov. Ruskim neregistriranim tankerjem so pomagali prevažati venezuelsko nafto, Kitajski pa omogočili divji ribolov, ki ga financira kitajska vlada, ki je že opustošila obale zahodne Afrike, v zadnjih dveh letih pa je začela loviti na obalah Peruja, Venezuele, karibskih otokov, Brazilije in Argentine. Najbolj moteče je bilo sodelovanje Madura s Hezbolahom, ki jim je pomagal pretihotapiti člane v ZDA s pomočjo DI. Venezuelska obveščevalna služba je namreč pod popolnim nadzorom DI, Maduro in kubanski režim je bil v rednem kontaktu z iranskimi mulami in vodstvom Hezbolaha, ki ga je sicer Izrael v zadnjem letu uničil. Leta sta obe državi dajali zatočišče operativcem Hezbolaha, ki so lahko brezskrbno živeli v Venezueli, delovali v njihovih institucijah in posedovali celo venezuelske dokumente.

Kuba, ki je z nadzorom venezuelskih institucij prišla do obveščevalnih podatkov ter imela dostojne prihodke pri tihotapljenju, je z venezuelsko nafto dodatno polnila svoj proračun. Venezuelci, ki so narodno bogastvo, od katerega bi lahko bili latinsko-ameriška Norveška, so ostali revni, dobiček pa so si razdelili Kubanci, Kitajci, Rusi ter venezuelska Madurova klika. Ne le to, Kuba in Maduro so aktivno sodelovali z narko karteli, kolumbijskim FARC-om in s kolumbijsko teroristično organizacijo Unión Camilista Ejército de Liberación Nacional (ELN). Maduro je bil levičarski skrajnež, ki je dal prostor diktatorskim in avtoritarnim režimom za delovanje njihovih obveščevalnih služb in oboroženih sil, poleg pa je odprl vrata narko kartelom in terorističnim organizacijam. Maduro je bil dejansko zelo nevaren človek.

Že od lanskega leta, predvsem pa po ugrabitvi, se pojavlja zanimivo vprašanje, s kom vse so ZDA sodelovale in kako globoko so bili vpleteni nekateri chavisti. Ne glede na zanikanje podpredsednice Delcy Rodriguez, ki je lani zanikala navedbe Miami Heralda, da je v stikih s Trumpovo administracijo, pa je pokazala mnogo spravljivih tonov z ZDA in celo poudarila, da so pripravljeni delati z ZDA. V tem primeru niti vojska pod vodstvom generala Vladimirja Padrina Lópeza ni imela zadržkov, kar bi lahko pomenilo ravno to – da morda celo potekajo odprti informacijski kanali, če ne celo sodelovanje med Trumpovo administracijo in chavisti. To bi lahko potrdilo, da je Madurov sin Nicolasito porinjen nekoliko v ozadje. Ali je temu botroval nepotizem Madurove družine ali pa so tudi chavisti imeli dovolj kubanskega vpliva in kitajskega izsiljevanja, zaenkrat ni jasno, bo pa ozadje razkril čas.

Za ZDA Venezuela ni le priložnost v smislu izkoriščanja naftnih bogastev, ampak zadovoljitev potreb venezuelskega prebivalstva. Če ZDA omogočijo znatne prilive v venezuelski državni proračun, potem bo to blagodejno za rast prihodkov državljanov. V luči padanja skrajno levih in močno korumpiranih režimov v Čilu in Argentini bi razcvet v Venezueli vplival pozitivno v Kolumbiji, Peruju in Braziliji, kar bi lahko pripeljalo do izgube skrajno levih režimov na volitvah. Nazadnje bi tako ostala le še Kuba, vpliv Kitajske, ki jo ZDA vidijo kot največjega nasprotnika, pa bi se močno ošibil. Kaže, da so se ZDA namenile počistiti lastno dvorišče in tako okrepiti varnostno situacijo.

Ameriška priložnost v Venezueli je zmanjšanje sovražnega vpliva Kube, Irana, Hezbolaha, Kitajske in Rusije. Največ sta v Venezueli izgubili Kuba in Kitajska. Kuba, ki je izgubila preko trideset pripadnikov obveščevalnih in oboroženih sil med specialno operacijo, bo dolgoročno izgubila še vpliv na venezuelske oborožene sile, obveščevalne službe, tihotapljenje drog in ljudi ter prihodek iz nafte. Ne le to, Kuba, ki je preko Venezuele tihotapila lastne vohunske mreže v ZDA, bo morda doživela največji udarec, če se bo Maduro z ameriškim sodiščem pogodil in razvezal jezik. Kuba, ki ima svoje obveščevalce že leta v vrhu ameriške politike, kot recimo Victor Manuel Rocha, nekdanji ameriški ambasador v Boliviji in član Sveta za nacionalno varnost ZDA, ki je dolga leta vohunil za DI. Vodja kubanskih obveščevalcev v Venezueli Asdrúbal de la Vega se trenutno skriva, verjetno pa maši morebitne obveščevalne luknje. Če bodo novo venezuelsko vodstvo in potem še Maduro razkrili ne le kubanske obveščevalne mreže, ampak tudi še kitajske, iranske in ruske, potem bi to lahko pomenilo eno največjih ameriških obveščevalnih zmag v zadnjih desetletjih.

Na koncu pa Trumpa v svojih načrtih najbolj ogrožajo skrajno desni fanatiki v gibanju MAGA, kot so Tucker Carlson in podobni, ki razdvajajo njegovo volilno bazo. Zato, če bo hotel uresničiti varnostni načrt ZDA, bo moral delati tudi na vplivu, ki ga imata Kitajska in Katar na njegove lastne volivce in ameriške državljane. To pomeni zmanjšanje ali prepoved financiranja ameriški univerz in institutov s strani tujih držav, omejitev aplikacij kot je TikTok ter prevetritev kitajskih študentov, kjer velik del dela za kitajske obveščevalne službe. Toda če Trump ne bo imel notranje podpore za rešitev omenjenih groženj, potem bo ponovno zmagala Kitajska.