ZDA prevzele vodenje Venezuele – ali bo potreben drugi val?

Donald Trump. Vir: Profimedia
POSLUŠAJ ČLANEK

Danes je predsednik Donald Trump nagovoril Američane in svet o operaciji, katere cilj je bil ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Celie. Govor je začel s poudarkom na izjemnosti operacije, ki so jo poimenovali 'Operation Absolute Resolve', ta pa je bila del širše operacije proti venezuelskim narko kartelom 'Operation Southern Spear', ki poteka že od septembra 2025. Začetek govora se je osredotočil na moč ZDA in njene vojske s prikritim sporočilom, da morda to ne bo edina takšna operacija. Kdor dobro opazuje, je lahko zaznal, da je bil Trump vidno utrujen, imel pa je tudi kar nekaj težav pri branju teksta.

Donald Trump je povedal, da bodo ZDA vodile Venezuelo dokler ta ne bo prešla v fazo varne, primerne in premišljene tranzicije, ki bi ponovno postala svoboden dom za Venezuelce, ki so zapustili svojo domovino, zdaj pa bi se lahko vrnili. Ni sicer specificiral okvirnega časovnega obdobja, podal je le informacijo, da bodo ZDA vpletene dokler ne pride do prave tranzicije. Kako naj bi to izvedli to tranzicijo, ni povedal. Je pa to najmanj nenavadno, saj je v istem govoru sporočil, da ameriških sil ni več v Venezueli.

Ne ve se, kdo bo na oblasti

Kdo in na kakšen način naj bi torej izvajal navodila ameriške administracije, še ne vemo, kajti Madurov krog ljudi je dejansko v Venezueli še vedno na oblasti. Prav tako ni jasno, katere sile bodo prevzele oblast, predvsem pa še ni natančnejših informacij, kam se nagiba venezuelska vojska. Ali bo oblast želel prevzeti Nicolás Ernesto Maduro Guerra, najstarejši sin ugrabljenega predsednika, ki je eden največjih narko šefov v državi? Ali pa podpredsednica Delcy Rodriguez, ki mora funkcijo prevzeti po ustavi? Ali pa Maria Corina Machado, voditeljica opozicije, za katero še ne vemo, kakšno podporo ima v vojski in birokraciji.

Ne pozabimo namreč, da so ZDA v preteklosti že poizkusile z demokratizacijo Iraka, kar pa se je izkazalo za neuspešno zaradi napačne ocene sentimentov prebivalstva, njihovega razumevanja demokratičnih institucij ter popolnega nerazumevanja pojma sekularnosti na Bližnjem vzhodu, kar se je končalo v sektaškem in verskem nasilju ter končnem umiku ameriških sil iz Iraka.

Nicolas Maduro, ko ga je zajela vojska ZDA (3. 1. 2026). Vir: Profimedia

Naftna industrija v roke ZDA

V nadaljevanju je Trump postregel z bolj zanimivo informacijo – ZDA bodo prevzele venezuelsko naftno industrijo, za katero pravi, da je zastarela, slabo upravljana ter potrebuje novega upravljalca. Potrebuje torej največje ameriške naftne korporacije, ki bodo investirale milijarde v novo infrastrukturo.

Poudaril je, da je namen prevzema naftne industrije modernizacija, ki bo venezuelskemu ljudstvu omogočila večje proračunske prilive, vendar obstajajo drugi razlogi za ta prevzem; če odštejemo klasičnega, torej dobičkonosnost naftne industrije za ameriška podjetja, ki verjetno ni glavni razlog, saj so ZDA že danes največje proizvajalke nafte.

Do sedaj je bila največja uvoznica venezuelske nafte Kitajska, ki uvozi 50 % do 90 % vse proizvodnje od državne naftne firme PDVSA. Venezuela je pod pritiskom ameriških sankcij izgubila mnogo tradicionalnih partnerjev, zato so bili prisiljeni poiskati nove partnerje, kot je Kitajska. Razmerje med državama ni bilo nič kaj partnersko, saj je Kitajska zahtevala še večje popuste kot pri ruski surovi nafti, kjer se popusti gibajo med 5 in 10 USD.

Že v letu 2024 je Venezuela prodajala nafto Kitajski s 5 do 8 USD pod Brentom, medtem ko je v letu 2025 popust narasel na kar 15 USD! Kitajska je v luči ameriških aktivnosti v Karibskem morju, ko so zasegli tanker, začela povečevati rezerve nafte. Venezuelska nafta sicer predstavlja okoli 9 % kitajskega uvoza, bi pa ZDA v primeru konfrontacije lahko vplivale na dobave nafte iz Savdske Arabije, ZAE, Katarja in Bahraina.

ZDA kažejo svojo moč

Trump in ZDA z izjemno učinkovito vojaško operacijo specialnih enot in ameriške vojske sporočajo, da so ne le močna, ampak izjemno učinkovita in napredna sila. Svetu in predvsem Kitajski ter posledično ostalim velesilam sporočajo, da lahko za zaščito svojih interesov svojo moč uporabijo kjerkoli in kadarkoli. Podobno je storil Izrael, ko je nevtraliziral srce Hamasa, Hezbolaha in nenazadnje udaril v samo drobovje Iranske republikanske garde. Morda ni naključje, da sta se pred napadom na Venezuelo srečala Trump in Netanjahu.

Trump pa ni pokazal le vojaške učinkovitosti ZDA – Kitajsko je opozoril, da lahko vpliva na njene vitalne interese brez direktne konfrontacije. Kitajska, ki se v zadnjih letih zelo trudi utrditi združenje BRICS, se nikakor ne more uveljaviti kot velesila, ki bi bila pripravljena stopiti zaveznicam v bran.

V letu 2025 je bilo mnogo špekulacij ali bi se Kitajska bila pripravljena spustiti v obrambo Venezuele ali ne. Kot smo videli, je bil odgovor negativen. Podobno kot v Iranu in Siriji. V tem trenutku je Kitajska prepoznana le kot sila, ki te povabi v društvo in te kasneje izsiljuje za razne bonuse, ob prvem klicu na pomoč pa se umakne. Ali je to tudi sporočilo Kitajski, da bi bile ZDA sposobne hitre reakcije v primeru grožnje Tajvanu ali Japonski, bomo še videli.

Drugi val

Trump v govoru jasno poudaril, da v primeru, če se njihovi interesi ne bodo uresničili, oziroma – če naslednji vodja države ne bo upošteval interesov ZDA, imajo že pripravljen načrt, imenoval ga je drugi val, oziroma velik napad na državo. Iz tega lahko zaključimo, da so ZDA že pripravljene na morebitno ofenzivo na Venezuelo v drugem valu.

V istem stavku je sicer namignil, da to verjetno ne bo potrebno, kar skoraj zagotovo pomeni, da so bile ZDA z akterji v Venezueli dogovorjene za prevzem oblasti. S kom točno, vlado ali opozicijo, še ni razkrito, verjetno pa gre za kombinacijo obojih. Ne bi namreč bilo presenetljivo, da bi imeli tako predstavniki opozicije kot vlade dovolj Madurove narko države ter se dogovorili z ZDA za menjavo režima v zameno za zaščito pred sojenjem, medtem ko bi Madurova družina prevzela krivdo za venezuelske tegobe. Podobno je Hruščev okrivil Stalina in Berijo za vse zločine v Sovjetski zvezi, medtem ko so se on in ostali vodilni oprali krivde.

Kaj pa Kuba?

Ostaja pa še eno vprašanje: Kaj bo s Kubo? Kuba, ekonomsko propadla država, ki jo ravno tako vodi klika kriminalcev, je izgubila eno največjih zaveznic. Venezuela je bila kubanska marionetna država, kjer Kubanci niso le sodelovali pri preprodaji drog, ampak so operirali z enim najpomembnejših obveščevalnih centrov, ki je sodeloval tudi pri vladnem odločanju in nadziral venezuelske obveščevalne službe. Kuba je izgubila vse; prihodek in moč. Veliko Kubancev, ki že desetletja tolče bedo, danes z zavistjo gleda na Venezuelo. Ali so oni naslednji kandidat za menjavo režima?

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Na volišča je treba v nedeljo
15. 1. 2026 ob 12:00
Populizem brez meja
15. 1. 2026 ob 6:00

Prihajajoči dogodki

MAR
29
Janko in Metka
17:00 - 19:00
APR
16
Adi Smolar
19:00 - 21:00