Domači župnik o Prevčevih: ministranti, korski pevci, pridni veroučenci

Kdo od ljudi, ki niso iz najožjega kroga družine, bolje pozna slovenskega skakalnega šampiona Petra Prevca od duhovnika, ki ga je spremljal skozi čas odraščanja? Prevčevi namreč sodijo med aktivne katoličane, ki jim delo za župnijsko skupnost ni tuje. 

Gospod Damjan Prošt je od leta 2003 župnik v Selcih, kjer se je pri verouku in drugih župnijskih dejavnostih redno srečeval s Petrom in ostalimi Prevčevimi. S skakalci je še vedno v tesnih stikih in zanje stiska pesti ob njihovih nastopih.

Z nami je delil svoj pogled na ta čas eno najbolj znanih družin v Sloveniji.

Bratje Prevc prihajajo iz katoliške družine. So Prevčevi aktivni člani župnije in vpeti v njeno delovanje?
Res je, Prevčevi so katoliška družina, ki dejavno sodeluje v življenju župnije. Oče Božidar je cerkveni pevec, mama Julijana se redno udeležuje bogoslužja in je taksist najmlajšima, Cene in Domen sta ministranta, sestra Nika obiskuje verouk v petem razredu in sodeluje pri otroškem pevskem zboru ter je sodelovala pri kolednikih, najmlajša Ema pa obiskuje verouk v prvem razredu.

Kaj lahko poveste o bratih in sestrah Prevc, kakšna je vaša izkušnja z njimi? So morda izstopali po marljivosti, nagajivosti, po značaju, pogledu na svet, po čem drugem?
Če pomislim za leta nazaj, kako je bilo pri verouku s Petrom, se spomnim tihega, mirnega in marljivega veroučenca, ki ni nič izstopal, razen po tem, da je v zimskih mesecih zaradi treningov in tekem kar nekaj manjkal. Cene je bil in je bolj vesele in žive narave, rad govori in se šali. Tudi Domen je vesel, vendar bolj tih. Vesel sem, da še vedno prideta ministrirat, ko sta lahko pri sveti maši in tudi bereta sodelovanje pri sveti maši: povabilo h kesanju, berilo, prošnje, uvod v očenaš… Nika, ki tudi trenira skoke in je bila lansko leto državna prvakinja v svoji kategoriji, je med najbolj zvestimi in rednimi pevkami na vajah in koru pri otroškem pevskem zboru. Kot zanimivost morda: v sredo, ko sta Peter in Domen skakala na zaključku novoletne turneje, je Nika skupaj z mamo in sestro, medtem ko je bila tekma, prišla raje k sveti maši in sodelovala pri zaključku koledovanja, kot da bi gledala prenos tekme. Najmlajša Ema pa kot že rečeno hodi k verouku v prvem razredu in jo poučuje katehistinja Ana.

v sredo, ko sta Peter in Domen skakala na zaključku novoletne turneje, je Nika skupaj z mamo in sestro, medtem ko je bila tekma, prišla raje k sveti maši in sodelovala pri zaključku koledovanja, kot da bi gledala prenos tekme.

To, da so kar trije bratje med svetovno skakalno elito, zagotovo ne more biti naključje. V čem je po vašem mnenju skrivnost njihovega uspeha?

Na prvem mestu družina oz. oče in mati, pri katerih in od katerih so se in se še lahko naučijo delavnosti, marljivosti, odgovornosti, veselja. Oče in mati jih, ne samo fante ampak tudi dekleti, podpirata in spodbujata pri njihovih željah, njihovem delovanju oziroma pri njihovih odločitvah. Vem, da starša otrok nista nikoli silila k skakanju ampak sta jim omogočila to, kar so želeli in jih potem na tej poti spodbujala.

Imate občutek, da je tudi njihova vera kaj pripomogla k tem uspehom?

Mislim, da tudi. Če verjamemo, da je človek telesno in duhovno bitje, je lahko uspešen, da rečem bolj moderno, če je v harmoniji s samim seboj. To pa si lahko edino tako, da tudi svojo dušo hraniš z duhovno hrano in da te ta ne vleče k tlom in te raztresa. Tako ostaneš miren in zbran, kar je za skakalce še kako pomembno. V veri človek zaupa, da je vedno v Božjih rokah, da te varujejo angeli varuhi. Potem si vesel, ko je dan mimo in ti je uspelo ali pa če tudi ne najbolje, dan izročiš v Božje roke in greš zopet naprej na drugo tekmo, kot večkrat pravi Peter.

V Bischoshofnu ste skupaj z ministranti navijali za Domna in Petra. Kako je bilo, ste se morda tudi kaj skupaj poveselili?

Da, povabil sem nekaj ministrantov, si sposodil kombi in smo šli v torek na ogled trening skokov in kvalifikacij. Bilo je super. Še posebej na koncu, ko sta si Domen in Peter vzela nekaj trenutkov časa in se fotografirala z nami. Potem je slovenske novinarje zanimalo, kdo smo, da sta si vzela čas in prišla med nas. Pa smo odgovorili, da smo prijatelji in nismo razlagali podrobnosti.

Kakšna je vaša izkušnja, kako ti uspehi vplivajo na Petra, Ceneta in Domna kot človeka?

Da bi se po uspehih prevzeli in postali nedostopni - NE. Hvala Bogu, še vedno smo v istih ali pa še boljših odnosih, saj si po SMS-sporočilih večkrat kaj pošljemo, predvsem jim pred tekmami zaželim dobre vetrovne razmere.

[su_note radius="4"]Priporočamo še:
Intervju z družino Prevc v eni prvih številk tiskane Domovine[/su_note]