Donald Trump bi proti migrantom postavil zid, pri tem pa je pozabil na Irce

Ko ameriški politiki govorijo o priseljevanju, običajno ne mislijo na Irce, čeprav statistika kaže, da bi morali, piše Politico.eu.

Ko je Donald Trump za zadrževanje nelegalnih migrantov predlagal gradnjo zidu je mislil na priseljence iz Latinske Amerike, kot večina ameriških politikov pa pozabil na Irce. Koliko je v Ameriki ileglno priseljenih Ircev in kakšen je njihov položaj?

Po nekaterih ocenah naj bi v ZDA ilegalno prebivalo 50.000 irskih državljanov. Irska država in aktivisti si njihov položaj neuspešno prizadevajo urediti že leta.

Irska vlada že leta poziva ZDA k reformi sistema priseljevanja in povečanju števila delovnih vizumov za irske državljane, kar bi omogočalo, da bi irski priseljenci lahko obiskali svoje družine v domovini.

Ameriško vrhovno sodišče naj bi do poletja odločilo o predlogu Baracka Obame za dodelitev nekakšnega pravnega statusa in delovnih dovoljenj 5 milijonom ljudem, ki so v ZDA nezakonito vstopili kot otroci, sedaj pa imajo otroke, ki so polnopravni ameriški državljani.

Kako do vozniškega dovoljenja?

Irci v ZDA živijo predvsem v Bostonu, New Yorku in Chicagu. Eden teh, ki so v Ameriki ostali tudi po preteku vize je Billy Lawless, rojen v Galwayu. V Združenih državah Amerike je živel sedem let, ko se je leta 2005 pred njegovo restavracijo v Chicagu pojavila skupina irskih vodovodarjev in električarjev, ki so želeli, da jim pomaga priti do vozniškega dovoljenja.

Lawless se je odločil, da jim bo pomagal. Pridružil se je Koaliciji Illinoisa za pravice imigrantov in beguncev (prev. a.), skupini, ki deluje v imenu priseljencev iz Latinske Amerike in drugih skupin, ki pogosto bijejo bitko proti migracijski politiki ZDA.

Irsko-ameriške skupine so običajno na strani demokratov, a Lawless pravi, da so s svojimi prizadevanji odprli oči tudi republikanskim kongresnikom, ki se niso zavedali, da razprave o priseljevanju ni moč omejiti le na priseljence iz Mehike.

Problem je zakonodaja

Ameriška zakonodaja le majhnemu številu irskih državljanov omogoča, da pridobijo ameriško državljanstvo.  Leta 1965 sprejet zakon je odpravil rasno pristransko politiko priseljevanja in uvedel kvote. Po raziskavi Inštituta za migracijsko politiko je bil delež migrantov Evropejcev v letu 1960 75%, leta 2014 pa le 11%.

Po podatkih ameriške statistike Census Bureau je od 10,47 milijona ljudi, ki so med letoma 2003 in 2012 pridobili zeleno karto, ki omogoča bivanje, delo in šolanje v ZDA za nedoločen čas, je bilo le 0,2 odstotka Ircev.

Irci so se v Ameriko začeli priseljevati leta 1840, ko je na Irskem vladala huda lahkota, na otoku pa je takrat živelo kar 8 milijonov ljudi, 1.6 milijona več kot danes. Kasneje se jih je priseljevalo manj, a je bila v kriznih časih Amerika vedno izhod v sili.

Zadnji migrantski val ircev v ZDA v krizi 2010

Zadnji val izseljevanja iz irske v Ameriko je povzročila finančna kriza leta 2010. Možnosti za pridobitev državljanstva pa so zelo majhne, zato morebitnim bodočim priseljencem na lokalnih radijskih postajah na Irskem svetujejo, naj gredo raje v Avstralijo ali na Novo Zelandijo. Kljub temu, pravi Niall O'Dowd, na Irskem rojeni ameriški založnik, gre večina Ircev, ki doma ne dobijo dela, še vedno v Ameriko, kjer tudi illegalno dobijo delo, plačilo pa je boljše.

O'Dowd opozarja, da se na področju priseljevanja v ZDA vedno sklepajo dogovori. Ti potekajo preko lobijev, skupin priseljencev in njihovih organizacij, pozivov irske vlade pa tudi ameriških kongresnikov.

Tudi irski priseljenci pa upajo na kakšen obrat v razpravah pred predsedniškimi volitvami.