Drugega Golobovega mandata ne bi zmogli

V 222. številki Domovine se posvečamo stanju slovenskega gospodarstva in odnosu sedanje vlade do njega. Slika našega poslovnega okolja je zelo drugačna, kot nam jo skuša prikazati premier Golob. Nismo vzor drugim, pač pa svarilo, čemu se je treba izogniti. 

Premier Robert Golob je tudi na primeru napovedi obveznega izplačila božičnice izkazal zaničevanje do slovenskih menedžerjev, ki se iz dneva v dan borijo za preživetje na izredno konkurenčnem mednarodnem trgu. Skoraj 90 odstotkov vsega, kar slovenska podjetja proizvedejo, izvozijo. Govorili smo s podjetniki, ki so jih zelo prizadele premierjeve besede glede napovedane božičnice, češ da zaposleni najbolje vedo, v kakšnem stanju je podjetje, v katerem delajo, in ali si lahko božičnico privoščijo. Gre za popolno razvrednotenje vodstev podjetij ter manipulacijo, s katero jih skuša Golob poriniti v spor z zaposlenimi. Poleg tega je zanje ponižujoče, ko se jih skuša prikazati kot nekoga, ki mu ni prav nič mar za položaj zaposlenih. O opisanem je bilo z ekonomskega vidika (tudi o tem, koliko podjetij bi to lahko ogrozilo) že veliko napisanega in povedanega, premalo pa o odnosu, ki so ga vladajoči izkazali do tistih, ki iz dneva v dan ob nenehnem preizkušanju na trgu polnijo državno malho.  

Slika gospodarstva je zelo drugačna, kot nam jo skuša prikazati Golob. Nismo vzor drugim, pač pa svarilo, čemu se je treba izogniti. Rast davčnega primeža, ki je pri nas že tako med najvišjimi med državami OECD, je v času te vlade največja med vsemi. Oblastniki nam v populističnem zanosu pred volitvami nalagajo vedno nove dajatve. Stavijo na prerazdeljevanje (ki je žal Slovencem ljubo) namesto v ustvarjanje. Objavljamo intervju z avtomobilistično legendo in uspešnim podjetnikom Matjažem Tomljetom, ki pravi: »Oblastniki, ki državljanom nalagajo ogromne davke, svojih ljudi ne marajo.« Drug zanimiv intervju je z Axlom Kaiserjem, odvetnikom, filozofom in avtorjem iz Čila, ki poudarja pomen svobodnega trga in individualne odgovornosti. Da ne bo pomote: družina Kaiser je nemškega porekla, a v Čile se Kaiserjev stari oče ni umaknil po koncu druge svetovne vojne kot za zločine soodgovoren nacist (kar so storili mnogi), pač pa je tja že pred vojno pred nacisti zbežal. 

Intervjuvanec je povedal nekaj, kar se neposredno dotika Slovenije. Namreč, da je bila dolgoletna vodja nemške vlade, Angela Merkel, zelo slaba kanclerka. Na položaju je bila kar 16 let, do leta 2021. A za sabo je pustila razsulo. Nemčija se v veliki meri zaradi nje sooča z deindustrializacijo. Ima ničelno rast BDP. Merklova je vodila t. i. zeleno agendo, ki jo je podpirala levica, pri čemer je med drugim povsem nerazumno utrla pot za zaprtje vseh 17 nemških jedrskih elektrarn. Kaj bolj norega si človek težko zamisli. Posledica je rast cen energentov, kar zmanjšuje konkurenčnost Nemčije. Prav tako nerazumna je bila njena politika iz leta 2015: Wir schaffen das (»to bomo zmogli«), s katero je odprla meje za masovne migracije iz islamskega sveta v jedro Evrope. Posledice so izredno negativne. Bistveno bolj kot k trgu dela so ti migranti prispevali k pospešeni islamizaciji Nemčije (in drugih razvitih evropskih držav), povečanju kriminala (kriminalne združbe, spolni napadi na ženske), tveganju terorističnih napadov, porastu stroškov za socialo … Leto 2015 je dalo signal, da so evropske meje zlahka prepustne, kar je spodbudilo nove ilegalne migracije. Rezultate zgrešenih politik Merklove posebej na področju gospodarstva še kako čuti tudi Slovenija. Ker je postala Nemčija evropski gospodarski bolnik, trpi tudi naša industrija, ki je izvozno najbolj naravnava na industrijo v ključni evropski državi.  

A tudi posledice sedanje slovenske vlade bomo čutili še veliko dlje od konca njenega trajanja. Ob možnosti, da bi se Golob kljub vsemu po volitvah obdržal na oblasti s pomočjo najbolj primitivnega populizma ter propagande podrejenih mu medijev, pa se nam obeta vrtinec, ki bo za institucije mlade slovenske demokracije najbolj ogrožajoč doslej. 

Ob možnosti drugega Golobovega mandata se nam obeta vrtinec, ki bo za institucije mlade slovenske demokracije najbolj ogrožajoč doslej. 

(D222, 3)