Država je rejce pustila na cedilu, gre za sistematično gonjo proti kmetom?

»Bolezen se širi po državi, nihče ni nič naredil, da bi se ustavila, tudi kmetov niso opozorili,« je opozorila Vida Čadonič Špelič, ki je že spomladi pozivala, naj se nabavi cepivo – pa je dobila odgovor, da za to ni nobene potrebe. Cepiva tako danes nimamo, niti se točno ne ve, kdaj bo na voljo. »Živali lahko tudi poginejo, kmetje pa so ostali popolnoma sami in lahko le upajo na blažjo obliko bolezni,« je povedala poslanka in dodala, da je besna, saj se vsi obnašajo, kot da se jih to nič ne tiče. »Če bo država plačevala čipiranje mačk, naj tudi kmetom plača cepivo,« je bila jasna. Ocenila je, da gre za sistematično gonjo proti kmetom.

V zadnjem mesecu se po Sloveniji nevarno širi bolezen modrikastega jezika (angl. bluetongue virus, BTV), ki jo prenašajo krvosesne mušice iz rodu Culicoides, izpostavljeni pa so ji predvsem ovce in govedo – kot smo poročali pred dnevi, so izbruh bolezni potrdili v občini Krško. »Toda kljub poginom živali in gospodarski škodi, ki jo bolezen povzroča, pristojni o njej molčijo, kot da gre za navaden prehlad,« je komentirala poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, ki je tudi predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo in veterinarka.

»Name kot na predsednico parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se obračajo zaskrbljeni in zbegani rejci, saj nimajo nobenih uradnih informacij ne o trenutni razširjenosti bolezni, ne o tem, kako naj ravnajo, ko posumijo nanjo, ne o možnostih cepljenja svojih živali. Mnogi, pri katerih so veterinarji odvzeli vzorce sumljivih živali, pa ne dobijo povratne informacije, ali je bolezen pri njih potrjena ali ne,« je povedala.

Opozorila je tudi na to, da mora kmet sam plačati analizo, če želi ugotoviti, ali je v njegovi štali prisotna bolezen. Bolezen namreč lahko najprej poteka tudi brez kliničnih znakov. Virus modrikastega jezika se ne prenaša neposredno med živalmi. Glavni prenašalci so mušice iz rodu Culicoides, ki s krvjo prenašajo virus iz okužene živali na zdravo. Bolezen ima lahko resne posledice za živinorejo, za ljudi pa ni nevarna, prav tako ne vpliva na varnost mleka in mesa, so navedli pri Bolnici za živali ZVC Krško.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je znova zatajila 

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je zadnje sporočilo za javnost v zvezi z boleznijo modrikastega jezika objavila 18. julija letos, ko so prvič pri nas potrdili sev BTV 8, in sicer na dveh gospodarstvih na območju Ilirske Bistrice, ki redita ovce. Potem se ni več oglasila, čeprav se je bolezen razširila po domala vsej državi. Iz objave v časniku Dnevnik je mogoče razbrati, da je za zdaj prizanesla le Podravju in Pomurju, drugod pa so razmere dramatične. »Doslej so jo potrdili v trinajstih rejah drobnice in na treh govedorejskih gospodarstvih, na več kot tridesetih sumljivih gospodarstvih preiskave še potekajo. Toda neverjetno je, da uprava za varno hrano, kmetijska in veterinarska zbornica ter združenja rejcev o tem niti ne obveščajo niti jih ne ozaveščajo, kako naj ravnajo,« so o bolezni pisali v Dnevniku in pojasnili, da je februarja 2025 UVHVVR po nekajletnem premoru znova potrdila bolezen modrikastega jezika, in sicer sev 4. S tem sevom so se naši rejci v preteklosti že spopadli, država pa ga je z obveznim cepljenjem za nekaj časa izkoreninila.

18. julija so na dveh kmetijah na območju Ilirske Bistrice prvič pri nas potrdili tudi sev 8 te bolezni, in sicer pri ovcah. UVHVVR je po navedbah Dnevnika takrat zapisala, da ob pojavu bolezni posebnih ukrepov ni, niti specifičnega zdravljenja. Svetovali so preventivno cepljenje.

Nadaljnjih informacij glede bolezni ni bilo – čeprav se je bolezen širila praktično po vsej državi. 

»UVHVVR je 18. julija javnosti sporočila, da BTV sodi med bolezni kategorije C, za katere Bruselj ne zahteva obveznega programa izkoreninjenja, zato se je odločila, da v zvezi z njo ne bo niti ukrepala niti obveščala in ozaveščala imetnikov živali. Svetovala jim je le preventivno cepljenje ovac in goveda proti sevoma BTV 4 in BTV 8, ki so ju letos že potrdili pri nas, toda cepiva po mojih informacijah v Sloveniji ni. Na voljo naj bi bilo šele sredi septembra, ko bo za cepljenje najverjetneje prepozno,« je navedla tudi Čadonič Špelič.

Pojasnila je, da je bila v preteklosti BTV po evropskih predpisih uvrščena na listo A. Tam so posebno nevarne bolezni živali, za katere je predpisano takojšnje obvezno izkoreninjenje, ki so ga financirali iz evropskega in nacionalnih proračunov. Čeprav je BTV še vedno enako nevarna bolezen in še vedno rejcem povzroča velikansko gospodarsko škodo, so jo, domnevno na zahtevo živinorejsko najmočnejših držav, prestavili na listo C – da bi bilo z njo čim manj stroškov. »Toda kljub temu pristojne institucije v večini evropskih držav še vedno poskrbijo za dobavo cepiva proti BTV. Ponekod je cepljenje obvezno, mnoge države rejcem financirajo ali vsaj sofinancirajo stroške cepljenja, nekatere jim tudi povrnejo škodo zaradi izgube živali in zmanjšane proizvodnje, ki je posledica bolezni,« je opozorila. 

Slovenija ne stori nič oziroma bore malo, rejce so prepustili samim sebi

MKGP in UVHVVR sta po besedah poslanke rejce pustili na cedilu. Rejci pričakujejo tudi večjo aktivnost Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Veterinarske zbornice Slovenije.

Ko je bil v časopisu Dnevnik objavljen članek o pojavu bolezni v večjem delu Slovenije, so preko veterinarske zbornice obvestilo z navodili dobili zgolj terenski veterinarji. Rejcev pa o trenutni situaciji ni sistematično obveščal nihče. Rejci niso bili seznanjeni o množičnem širjenju bolezni v državi, o ukrepih za preprečevanje širjenja bolezni in o možni gospodarski škodi, ki jo bo bolezen žal povzročila. »Kar zadeva bolezen modrikastega jezika, so jih prepustili samim sebi,« je ocenila.

V stranki NSi se sprašujejo, ali je to nemara del strategije uničevanja slovenske živinoreje, ki se je začelo z nedavno sprejeto novelo Zakona o zaščiti živali? »Že februarja letos, ko so BTV 4 potrdili pri govedu, smo državo pozvali, naj rejcem poravna stroške preventivnega cepljenja proti tej bolezni. Ta poziv zdaj ponavljamo. Hkrati zahtevamo, da država rejcem poravna tudi škodo, ki jo bodo utrpeli zaradi BTV, prav tako stroške laboratorijskih analiz odvzetih vzorcev sumljivih živali,« so sporočili. Od MKGP oziroma UVHVVR pričakujejo, da bodo nemudoma pripravili nacionalni program za obvladovanje bolezni in z njim seznanili lastnike živali. Kmetijsko in veterinarsko zbornico pa pozivajo, da njihove zahteve v dobro slovenskega kmetijstva podprejo.

Oglasili so se tudi na KGZS

Kmetijsko gozdarska zbornica (KGZS) poziva državo k podpori rejcem pri obvladovanju modrikastega jezika. »Rejci so zaskrbljeni, živali trpijo, proizvodnja pada. Potrebujemo takojšnje ukrepe države,« je na današnji izjavi za javnost izpostavil dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS.

Zbornica zato poziva pristojne institucije Republike Slovenije, da rejcem zagotovijo ustrezna cepiva proti modrikastemu jeziku ter delno povrnejo stroške nabave cepiv in repelentov. Ker gre za vektorsko bolezen, ki je razširjena v večini držav članic EU, in masovno cepljenje ni mogoče zaradi pomanjkanja cepiv za vse serotipe, je podpora države ključna za učinkovito obvladovanje bolezni. KGZS prav tako pričakuje, da bodo rejci zaradi višje sile vseeno upravičeni do intervencij, kot je intervencija za dobrobit živali na paši, ali v primeru poginov avtohtonih pasem do intervencij IRP42.

Kaj lahko rejci storijo sami

Rejcem svetujejo preventivno cepljenje živali proti ugotovljenemu serotipu BTV (4 in 8), kar omogoča premike živali, trgovanje in izvoz ter pomaga pri preprečevanju ali omilitvi klinične slike bolezni. Pomembno je tudi izvajanje splošnih biovarnostnih ukrepov – to je niz praks, ki zmanjšujejo tveganje okužb in zagotavljajo zdravje živali, varnost ljudi ter kakovost živalskih proizvodov. Priporočena je tudi zaščita pred napadi vektorjev z insekticidi ali repelenti ter umik živali s pašnikov v kritičnih obdobjih.

Bolezen modrikastega jezika prizadene domače in divje prežvekovalce, pri čemer so najbolj ogrožene ovce, medtem ko je govedo glavni rezervoar virusa. Pri bolezni so značilne spremembe na ustni in nosni sluznici ter roževini parkljev. Trenutno so najbolj prizadete kmetije na novogoriškem in ilirskobistriškem območju, predvsem drobnica, malce manj pa na ljubljanskem, kranjskem in novomeškem območju. Na celjskem, ptujskem in murskosoboškem območju trenutno s tem še nimajo veliko težav.

Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo zaradi izgube produktivnosti, povečane smrtnosti in abortusov, zmanjšanja plodnosti ter zmanjšanih količin mleka in volne. Kljub izzivom, ki jih predstavljajo te bolezni, na zbornici poudarjajo, da je zaradi ukrepov Republike Slovenije in zavednosti rejcev, ki redijo zdrave živali, v Sloveniji pridelana hrana varna in kakovostna.