Obvezno cepljenje bo rejcem ob zasoljenih cenah v veliko breme

Petega januarja je v veljavo stopilo obvezno cepljenje proti bolezni modrikastega jezika. Rejci so s tem dnem v svoje nabiralnike od veterinarjev oz. veterinarskih organizacij pričeli dobivati cenike cepljenja. »Rejci smo nad cenami storitev enostavno šokirani in nam bodo, če ostanejo na takšni ravni, v veliko finančno breme,« so glede zasoljenih cen sporočili ogorčeni rejci.

»Cene so nesramno visoke in pretirane,« pravijo rejci, ki primerjajo cene z izkušnjo izpred let. Izpostavljajo, da niso striktno proti cepljenju proti bolezni modrikastega jezika, so pa striktno proti temu, da je država zahtevala obvezno cepljenje, hkrati pa pri določanju cen pustila proste roke veterinarjem. Mnoge rejce bi to lahko potisnilo v položaj brez izhoda, saj gre za veliko finančno breme. Rejci si želijo, da bi z dialogom našli kompromisno rešitev, v nasprotnem primeru bi lahko prišlo tudi do protesta. Kot so povedali, se cene za storitev (za aplikacijo cepiva) gibljejo med 4 do 7 evrov za žival – kar pri veliki čredi hitro nanese nekaj tisočakov. Da pride veterinar na gospodarstvo, stane še dodatnih 25–50 evrov.

Ministrstvo je omejevanje cen zavrnilo

Stroka vztraja, da je cepljenje edina možnost, vendar pa rejci pri tem postavljajo nekaj pogojev. Ker gre za obvezno cepljenje, želijo, da država krije vso morebitno nastalo škodo. Lahko bi namreč prišlo do stranskih učinkov, kot so pogini, neplodnost, abortusi) – kar pa za rejce pomeni finančni izpad. Ob morebitnih poginih željo, da obdukcijo opravi neodvisna inštitucija in ne državna. Rejci tudi zahtevajo, naj država iz proračuna financira tudi storitev, ne le cepivo. Če proračun ni sposoben kriti storitve, pa naj država poseže po regulaciji in zagotovi enoto ceno storitve. Poleg tega naj da država rejcem možnost, da živali cepijo sami – za to bi potrebovali le nekajurni tečaj. A veterinarji so temu predlogu nasprotovali.

Ob morebitni novi regulirani ceni bi po besedah rejcev veterinarske organizacije morale povrniti razliko v ceni tistim, ki so že cepili po trenutnih cenah – ali pa kompenzirati pri naslednjem cepljenju. Če cepljenje ostane obvezno in ga bo moral kriti rejec, bi po mnenju rejcev država morala poskrbeti, da je storitev neobdavčena. Kljub cepljenju za določene seve bi ob morebitnem ponovnem obolevanju in poginih morala država prevzeti odgovornost in kriti vso nastalo škodo. »Seveda za vse živali, ki so vpisane v register, in ne kot sedaj, ko je bilo pri ovčerejcih pogoj, s staležem 2GVŽ (vsaj 14 odraslih ovac op. a.),« so še zapisali. 

Rejce moti dejstvo, da smo poleg Belgije edina država v EU, ki ima obvezno cepljenje. Preostale članice EU imajo cepljenje priporočeno in prostovoljno. Po njihovem mnenju bi bilo najprej treba urediti stroge uvozne in izvozne zahteve – prenos virusa preko obolelih živali je tam največji. Živali bi se moralo pred uvozom in izvozom testirati. Ne zdi se jim prav, da so mufloni in divjad izvzeti iz obveznega cepljenja – dokazano je, da tudi oni prenašajo in obolevajo za boleznijo modrikastega jezika. »Če želimo virus omejiti in zatreti, je potrebna vakcinacija tudi teh živali,« so prepričani rejci.

Ovčerejci so opozorili tudi na dvojna merila – pri poginih zaradi bolezni modrikastega jezika pomoči niso bili deležni, če niso dosegali določenega staleža. Cepljenje pa je sedaj tudi za njih obvezno. Govedorejci in kozjerejci pretiranih težav z boleznijo niso imeli, pogini so bili minimalni. Zato jih moti, da morajo kljub temu v 3-tedenskem razmaku živali cepiti dvakrat.

V razmislek so rejci dali še eno vprašanje. Proizvajalec in uvoznik zagotavljata, da cepivo nima karence – kar pomeni, da se naj že takoj po cepljenju ne bi izločalo v mleko ali meso. Bi – kljub zagotovilom – kupili in konzumirali meso živali, ki je bila dan pred klanjem cepljena proti virusu modrega jezika?

Gre za izkoriščanje rejcev?

Rejec je pred slabimi tremi tedni na veterini povpraševal za cepljenje 70 živali z antiparazitikom in dodatkom selena. Takrat je bil izračun veterinarja, da bi rejec za storitev plačal 280 evrov, vključno z antiparazitikom in selenom. Zdravilo bi tako stalo 130 evrov, delo pa 150 evrov. Sedaj je od iste veterinarske organizacije dobil obvestilo, da bo samo delo stalo 350 evrov. »Je to normalno, da za praktično enako storitev zaračunajo 200 evrov več,« sprašujejo rejci in ocenjujejo, da gre za izkoriščanje rejcev – ob podpori države, ki je obvezno cepljenje uvedla. »Rejci smo nad cenami seveda ogorčeni in jih ne odobravamo, ker nam je jasno, da so definitivno previsoke za opravljeno storitev,« so bili jasni.