Država lahko ljudem začne deliti denar. Policijskega sledenja z mobilniki in vstopanja v stanovanja vendarle ne bo

Uredništvo
Vir foto: dz-rs.si
Predlog zakona za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa je bil v državnem zboru pravkar sprejet s 53 glasovi za, proti je bil samo Miha Kordiš. V vseh poslanskih skupinah so se strinjali, da mora država priskočiti na pomoč prizadetim in gospodarstvu.

Ker se je državni svet odrekel vetu, bo zakon hitro romal na mizo predsednika republike. Po njegovem podpisu in objavi v državnem listu pa se bo lahko začel izvajati, kar praktično pomeni, da se denarna pomoč ljudem in gospodarstvu lahko začne deliti.

A poslanci opozicije so menili, da bi morali krog upravičencev precej bolj razširiti in zato niso skoparili z očitki. Čeprav je vlada iz predloga zakona črtala vsa najbolj kritizirana pooblastila policije o nadzoru nad ukrepi - tako člen s sledenjem preko mobilnih telefonov kot alineji z vstopanjem v stanovanje in slednje s fotorobotom, je bil 103. člen o pooblastilih policije še vedno najbolj kritiziran. 

Levica je celo napovedala njegovo ustavno presojo. 

Janša: Kaj takega državni zbor še ni obravnaval, a je nujno potrebno


Predlog zakona zagotavlja socialno varnost za ljudi, ki so zaradi epidemije izgubili prihodke, zagotavlja pa tudi obstoj delovnih mest in podjetij. »Zakon predvideva tri milijarde evrov pomoči v naslednjih dveh ali treh mesecih. Državni zbor kaj takšnega še ni obravnaval,« je uvodoma dejal premier Janez Janša.

»Nevidno roko trga je začela zamenjevati vidna roka države,« je povzel zakon, v katerem je po njegovem mnenju cel kup ukrepov, »kakršnih v normalnem stanju nobena vlada v socialno-tržnem gospodarstvu na svetu ni predlagala«.

Spomnil je, da se je v dobrem mesecu virus razširil po svetu in prišel tudi v Slovenijo, kjer imamo zdaj zaradi virusa več smrti, kot jih je imela slovenska Teritorialna obramba in Policija med osamosvojitveno vojno. »Imamo dve kritični točki,« je poudaril premier. Ena je pomanjkanje zaščitne opreme, predvsem za medicinske namene, kar sproti rešujejo, druga pa je "stanje v ekipah, ki so na prvi bojni črti" – na virus je namreč bilo do srede pozitivnih 110 zdravstvenih delavcev, številni drugi so v osamitvi, saj so bili v stikih z okuženimi.

Koalicija: Zakon ni popoln, a rešitve gredo v pravo smer


V poslanskih skupinah so predlogu zakona izrekali podporo. »Zavedamo se, da ni mogoče sprejeti za vse poslovne subjekte in državljane idealnega zakona, še posebej, ko gre za 3 milijarde in 100 milijonov evrov pomoči. Nihče iz zakona ni izostal namerno. Nihče ni pozabljen. Gre za to, da rešujemo ljudi, da rešujemo slovensko gospodarstvo, od katerega vsi živimo. To je ključni namen tega zakona,« je dejal Jožef Horvat.



»Predlagane rešitve gredo v pravo smer, ukrepi se sprejemajo v dobro državljanov, zaposlenih, podjetij, prepričani smo, da uravnotežen proračun v tem trenutku ni pomemben," je dejal Marko Pogačnik iz SDS in dodal: »Bistveno bolj pomembni so zdravje ljudi, podjetja in delovna mesta.«

"Pred nami so rešitve in pomoč za samozaposlene, za gospodarstvo, za društva in druge nevladne organizacije, zavode, kmete, študente, najbolj ranljive družbene skupine," je naštela Janja Sluga iz SMC. Robert Polnar iz DeSUS se je strinjal, da gre za učinkovit in fiskalno koordiniran odgovor na močan recesijski pritisk epidemije. V koaliciji se niso strinjali, da bi bil paket preozek in so poudarili, da je vlada že pripravila nov paket ukrepov, v katerega bo vključila dodatne upravičence do pomoči.

Predlog zakona bodo podprli tudi v SAB, katere poslanec Marko Bandelli je dejal, da bi moral nad delitvijo treh milijard evrov bdeti poseben parlamentarni nadzor. Ta predlog je sicer odbor DZ za finance že v sredo zavrnil. Predvsem pa se je Bandelli zavzel za jasno določitev kriterijev, kdo in pod kakšnimi pogoji bo dobil pomoč, da ne bi prihajalo do zlorab.

Levičarji z očitki, da je zakon preozek, Jelinčič pa, da je preširok


Luka Mesec iz Levice je naštel vse tiste, ki jih je vlada pri tem po njegovem mnenju prezrla. »Študenti, ki se preživljajo s študentskim delom, prekarni delavci, samozaposleni starši, najemniki, nobeden od teh predlogov ni dobil zadostne podpore. V Levci smo zaman poskušali tudi doseči, da podjetja, ki bodo prejela pomoč za delavce na čakanju, teh delavcev ne bi smela odpuščati,« je še dodal.



Robert Pavšič (LMŠ) je koaliciji očital, da nima nobenega posluha za predloge opozicije. Zato se po koncu epidemije obetajo žrtve - te se bodo merile v številu propadlih podjetij, zaprtih samostojnih podjetnikih, izgubljenih delovnih mest, je opozoril. "Nočemo še hujše krize, še zlasti ne socialne," je dejal in vlado pozval, naj se ukvarja s pripravo ukrepov za čas okrevanja, ko bo epidemije enkrat konec.

Vlada je po besedah Matjaža Hana iz SD pozabila tudi na lokalne skupnosti. »Te so poleg zdravstva v prvi bojni liniji z boleznijo covid-19, a so ostale same s svojimi stroški, same v svoji organizaciji,« je dejal.



Zmago Jelinčič je menil, da je nabor upravičencev preširok. "Mi smo za solidarnost, nismo pa za neumnost," je dejal in vprašal, ali je določba o izplačilu mesečnega kriznega dodatka v višini 200 evrov vsakemu zaposlenemu pametna. "Ali mislite, da bodo delodajalci res dali teh 200 evrov svojim zaposlenim?" je vprašal.

Zakon velja od 13. marca, policija z nekaterimi novimi pooblastili


Da bi zagotovili spoštovanje sprejetih ukrepov za zajezitev širjenja virusa, zakon sega tudi na področje policije. Policisti bodo smeli med drugim tudi opozarjati in kaznovati, postavljati cestne blokade ter začasno omejevati gibanje oseb, imeli bodo tudi dostop do občutljivih osebnih podatkov.

So pa iz zakona črtali možnosti, da bi policija vstopala v stanovanja brez sodnega naloga ter možnost sledenja s fotorobotom.

Ta pooblastila bodo veljala le za čas veljavnosti zakona, torej do konca epidemije, je zatrdil finančni minister Andrej Šircelj. Vendar opozicije s tem ni prepričal in Nataša Sukič iz Levice je napovedala, da bodo zakon poslali v ustavno presojo.

Eno od kritik temu členu je podal poslanec Pavšič, ki je dejal: "Gre za zametek represije oziroma policijske države. To je kot kuhanje žabe v mrzli vodi."

Zakon bo veljal za nazaj, od 13. marca, vendar ključna določila ne bodo retroaktivna – na primer tista, po katerih bi podjetja za nazaj izkoristila subvencijo za čakanje na delo. So pa poslanci potrdili dopolnilo, da lahko delodajalec po izteku subvencije za čakanje na delo delavce vseeno odpusti.

Ostaja tudi pogoj, da bo treba subvencijo vrniti, če bo med drugim rast prihodkov v drugi polovici leta za več kot 20 % višja od prihodkov enakega obdobja lani. Podobni pogoji so določeni pri samozaposlenih.








KOMENTAR: Uredništvo
Opozicija ne podpre zato, da ne podpre
Vladni ukrepi za blaženje gospodarskih in socialnih posledic koronavirusne krize imajo praktično plebiscitarno podporo državljanov, a kar opoziciji ni dovolj, da bi zakon podprla. Kot ji ni dovolj, da so iz "represivnega" dela zakona, ki ureja nadzor nad spoštovanjem predpisanih ukrepov črtali vse najbolj sporne točke, od sledenja ljudem preko mobilnikov do vstopanja v stanovanja in sledenja preko avtorobotov. Naloga parlamentarne opozicije seveda je, da kontrira oblast in s tem opozarja na njene napake in stranpoti. A da širše enotnosti ni mogoče doseči niti v izrednih razmerah, ko je vseljudska podpora ukrepom tako jasna, glede represivnih pa ljudi bolj skrbi, da so premili kot preblagi, pa je kaj žalostno sporočilo. Še posebej, ker politična levica SDS-u redno očita, da ne podpira ničesar, kar oni sprejemajo, kadar so na oblasti (kar je večino časa). Sami pa se obnašajo enako ali celo slabše, kar smo videli že ob reševanju krize s strani 2. Janševe vlade leta 2011 in kar gledamo tudi sedaj. Nagajanje z zavrnitvijo sprejetja 37.a člena Zakona o obrambi (policijska pooblastila vojski na meji), ki so ga leta 2015 na oblasti s pomočjo opozicije aktivirali sami, seveda nima podlage v realnem stanju (policisti in strokovnjaki opozarjajo, da je potreben), temveč v čistem kontriranju obstoječi vladi. Razlaga Mihe Kordiša, zakaj je (edini) glasoval proti (drugi iz opozicije so se vzdržali), torej da z zakonom vlada pomaga "kapitalističnim prijateljem, da ne bodo trpeli njihovi dobički." pa seveda še enkrat dokazuje, kako malo stika z realnostjo imajo nekateri predstavniki ljudstva iz radikalne politične levice. Kakorkoli, zakon je vendarle sprejet in ljudem se lahko začne pomagati, hkrati pa bolj nadzor nad upoštevanjem ukrepov lahko začne izvajati bolj temeljito. Policija je nadzor gibanja izven občine stalnega ali začasnega prebivališča napovedala že za prihajajoči vikend, zaradi česar upamo, da urgence po Sloveniji ne bodo ponovno preplavljene z poškodovanci od adrenalinskih športov, slovenska obala pa ne s skupinami sprehajalcev iz notranjosti Slovenije.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Varnostnik pod nobenim pogojem ne sme prekomerno uporabiti sile, odvzeti telefona ali posegati v njegovo vsebino
  • 30. 03. 2026
Prozorna akcija Svobode in ihtavo pokrivanje Goloba
  • 14. 01. 2026
Jelko Kacin: Ali bomo državo branili ali pa je nismo vredni
  • 19. 12. 2025