Država odkupuje pšenico na javnem razpisu po najnižji ceni
Kmetje, ki so dali državi predlog, da odkupi vse presežke slovenske pšenice, pravijo, da se je njihova ideja popolnoma spridila. Država je napovedala povečan odkup za blagovne rezerve preko javnega razpisa, kjer pa je glavni kriterij najnižja cena.
Aktivnosti za izvedbo javnega razpisa blagovnih rezerv za dodaten odkup pšenice naj bi bile v teku. Žetev pšenice v Pomurju gre h koncu, kmetje pa presežkov ne nameravajo ponuditi na javni razpis.
Ministrica za kmetijstvo, minister za gospodarstvo in predsednik vlade so se sprenevedali ali pa niso razumeli ideje, pravi pridelovalec Franc Küčan, tudi podpredsednik sindikata kmetov Slovenije. Kmetje so pričakovali urgenten odkup države, postopki pa gredo v interventen odkup za povečanje blagovnih rezerv.
"Slovenski kmetje pšenice ne bomo državi ponudili po najnižji ceni, ampak to bodo storili neki tuji dobavitelji, medtem ko bo naša pšenica iskala dobrega kupca nekje v tujini, ki bo pripravljeni plačati toliko, kot smo mi pričakovali od naših mlinarjev," je dejal Küčan.
To pa je odvisno od kvalitete, od 300 do 370 evrov na tono. Kot pravi Küčan, največji odkupovalec pšenice Žito, ki je v hrvaški lasti, slovensko pšenico ignorira oz. bi jo kupil po isti ceni, kot je na Hrvaškem, kjer pa je nižja. Za slovenske kmete ob močnem povišanju pridelovalnih stroškov to ni sprejemljivo. Po Küčanovih besedah bodo presežke slovenske pšenice lahko prodali, kupci iz tujine že tipajo teren, trenutno imata tako Madžarska kot Avstrija višje odkupne cene, kot so pri nas.
Aktivnosti za izvedbo javnega razpisa blagovnih rezerv za dodaten odkup pšenice naj bi bile v teku. Žetev pšenice v Pomurju gre h koncu, kmetje pa presežkov ne nameravajo ponuditi na javni razpis.
Ministrica za kmetijstvo, minister za gospodarstvo in predsednik vlade so se sprenevedali ali pa niso razumeli ideje, pravi pridelovalec Franc Küčan, tudi podpredsednik sindikata kmetov Slovenije. Kmetje so pričakovali urgenten odkup države, postopki pa gredo v interventen odkup za povečanje blagovnih rezerv.
"Slovenski kmetje pšenice ne bomo državi ponudili po najnižji ceni, ampak to bodo storili neki tuji dobavitelji, medtem ko bo naša pšenica iskala dobrega kupca nekje v tujini, ki bo pripravljeni plačati toliko, kot smo mi pričakovali od naših mlinarjev," je dejal Küčan.
To pa je odvisno od kvalitete, od 300 do 370 evrov na tono. Kot pravi Küčan, največji odkupovalec pšenice Žito, ki je v hrvaški lasti, slovensko pšenico ignorira oz. bi jo kupil po isti ceni, kot je na Hrvaškem, kjer pa je nižja. Za slovenske kmete ob močnem povišanju pridelovalnih stroškov to ni sprejemljivo. Po Küčanovih besedah bodo presežke slovenske pšenice lahko prodali, kupci iz tujine že tipajo teren, trenutno imata tako Madžarska kot Avstrija višje odkupne cene, kot so pri nas.
Zadnje objave
Aplavz za NPM, ki ga (na srečo) ne bo
9. 9. 2026 ob 14:30
Na obisk prihaja zunanji minister Izraela Gideon Sar
9. 9. 2026 ob 13:57
Za 15.000 evrov duševnih bolečin Tine Gaber
9. 9. 2026 ob 12:22
Parlamentarna bitka se razvnema, Avšič Bogovičevi se maje stolček
9. 9. 2026 ob 11:27
Ekskluzivno za naročnike
Čim prej, da ne bo prepozno
9. 9. 2026 ob 11:00
Domovina št. 268: Jadranskega morja nekega dne ne bo več
9. 9. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
SEP
09
Srce in razum v šoli
11:00 - 12:00
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
SEP
10
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
SEP
11
Koncert »Zadnji poljub poletja«
20:00 - 21:30
1 komentar
Kaj pa vem
Prašičjereja je že uničena, zdaj je na vrsti žito, ostaneta še mlekarstvo in perutninarstvo, golobovim bo zagotovo uspelo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.