Država v treh letih od nas pobrala 2 milijardi več davkov. A znižanje ni v Cerarjevem načrtu

Dvigi davkov v navezi z gospodarsko rastjo prinašajo otipljive rezultate za državne blagajne. 

Če je Finančna uprava (FURS) leta 2014 pobrala 13.6 milijarde davkov, se je letos od davkov in prispevkov steklo 15.55 milijarde.

6,8 % letno povečanje je predvsem posledica več denarja iz davkov na dohodek ter dobiček, in to še preden je obveljala 2 % višja stopanja davka na dohodek pravnih oseb (začelo veljati za leto 2017). 

Kljub temu vlada ne razmišlja o vrnitvi stopnje DDV na predkrizno raven (kvečjemu obratno), številke FURS pa so v javnost prišle ravno pravi čas za sindikate javnega sektorja, katerim bodo nedvomno močno orožje pri zahtevah po dvigu plač.

Medtem Slovenija po raziskavi Svetovnega gospodarskega foruma še vedno ostaja na repu držav glede ekonomske konkurenčnosti in stimulacije davčnega sistema za opravljanje dela.

Samo v minulem letu je FURS nabral 920 milijonov evrov več denarja za vse blagajne javnega financiranja. Največjo, 11 odstotno rast beležijo davki na dohodek in dobiček in sicer 5,7 odstotno rast iz dohodnine ter 27,8 odstotno rast davka na dohodke pravnih oseb. Slednjega so zbrali 167 milijonov evrov več kot lani, oziroma skupaj 600 milijonov evrov, pred dvigom davčne stopnje iz 17 na 19 odstotkov, ki začne veljati za dobičke, dosežene v letu 2017.

Dohodnine je država pobrala 118 milijonov evrov več kot lani, skupaj torej dobri 2 milijardi evrov.

Prispevki za socialno varnost za zagotavljanje pravic iz pokojninskega, invalidskega in
zdravstvenega zavarovanja so porasli za 300 mio evrov oziroma 6,5 % in v skupnem
znesku presegli 6 milijard evrov vplačil.

Velik porast v vrednosti 274 mio evrov oziroma 5,2 % je zaznan tudi pri domačih davkih na
blago in storitve. Davek na dodano vrednost (DDV) je glede na predhodno leto višji za 6,8 % oziroma 221 mio evrov, porast trošarin pa znaša 2,2 % oziroma 34 mio evrov.

Kljub takšnemu dvigu prihodkov iz DDV je vlada že večkrat potrdila, da davčnih stopenj ne namerava vrniti na predkrizno raven. Višjo stopnjo DDV je namreč vlada Alenke Bratušek leta 2013 uvedla kot protikrizni ukrep. Zadnje čase so se celo pojavljale govorice o vladni nameri ponovnega dviga DDV za 2 odstotni točki, da bi s tem zadostili sindikalnim zahtevam po višjih plačah.

FURS je zadovoljen tudi s podatkom, da je bilo v letu 2017 prostovoljno plačanih
obveznosti kar 95 % in jih je zgolj manjšino bilo potrebno izterjati z izvršbami. Skupni dolg do države se je tako iz 1.5 milijarde evrov leta 2013 zmanjšal na 1.27 milijarde v letu 2017.

Slovenja z davčnega vidika za tuje investicije še vedno povsem neprivlačna država.

Kot kažejo primerjalni rezultati Svetovnega gospodarskega foruma(WEF), Slovenija glede davčnih obremenitev in nefleksibilnost trga dela ostaja med najmanj privlačnimi državami na svetu.

Res da smo v minulem letu pridobili nekaj investicij, a predvsem v proizvodnji, kjer se velika davčna obremenitev dela ne pozna tako kot pri višjih plačah denimo v visokotehnoloških panogah, kjer močno narašča.

Po indeksu globalne konkurenčnosti Slovenija zaseda 48 mesto med 136 državami (v rangu Mavriciusa, Kostarike, Bolgarije in Paname), po posameznih drugih ekonomskih kazalcih pa je še precej nižje.

Po učinkovitosti vladnega trošenja smo na 96. mestu, po razvoju finančnih trgov na 106. mestu, po učinku davčnega sistema na vzpodbudo za investicije 113. (Za Jemnom, Borundijem in pred Dominikansko republiko), po učinkovitosti trga dela 83. in tako naprej.

Smo pa po učinku davčnega sistema na vzpodbudo za delo od lani za eno mesto napredovali. Prehiteli smo Grčijo in tako po novem zasedamo 135. mesto med 137. državami.