Države EU so še vedno razdeljene glede omejitev cen energentov. Slovenija si želi učinkovitih ukrepov

Prva zgornja meja cen plina v EU je še daleč. 27 držav je razdeljenih zaradi različnih mnenj o predlogu brez primere, katerega cilj je določiti najvišjo ceno za dnevne transakcije na trgu s plinom.

Omejitev bo veljala za nizozemski sistem za prenos naslovov (TTF), vodilno evropsko trgovalno središče, in druga podobna mesta ter bo delovala kot zgornja meja v sili, da se preprečijo primeri izjemnih špekulacij in nestanovitnosti. Dejanski cenovni razpon še ni določen.

Kako nizozemski trg določa cene plina za vso Evropo

Ker cene plina v Evropi še naprej podirajo rekorde, so vse oči uprte v TTF, vodilno referenčno vrednost na celini.

TTF se nanaša na sistem za prenos naslovov, virtualno tržnico s sedežem na Nizozemskem, na kateri pošiljatelji in kupci trgujejo z dobavo plina. Središče združuje nacionalne in mednarodne proizvajalce, podjetja za skladiščenje, distributerje in upravljavce omrežij v plinski industriji. TTF, ki je bil ustanovljen leta 2003, je z liberalizacijo energetskega sektorja pridobil na pomenu in danes velja za referenčno točko za spremljanje in razumevanje evropskega trga s plinom.

Količine, s katerimi se trguje na platformi, so se v zadnjih dveh desetletjih eksponentno povečale in predstavljajo več kot 14-kratnik količine plina, ki ga Nizozemska porabi za domače potrebe. TTF trgovcem ponuja dve glavni možnosti: lahko sklenejo posle na kraju samem za takojšnjo dobavo in porabo plina ali pa podpišejo tako imenovane terminske pogodbe.

Pri terminski pogodbi se pošiljatelj in kupec dogovorita o ceni že ob sklenitvi posla, dobava in plačilo pa se izvedeta pozneje (na primer naslednji mesec). Pogodba zavezuje pošiljatelja, da dobavi zaloge, podjetjem in vladam pa zagotavlja večjo gotovost.

Vendar so terminske pogodbe izpostavljene tržnim špekulacijam. Na splošno velja, da udeleženci na trgu pri svojih poslih predvidevajo najslabši možni scenarij, da bi bili pripravljeni na negativen izid. Sredi vojne v Ukrajini so se pojavila številna ugibanja o skorajšnji prekinitvi pretoka ruskega plina, kar je privedlo do rekordnih cen na TTF.

Omejevanje cen dogovorjeno le na načelni ravni

Omejitev cen je del novega svežnja izrednih ukrepov za reševanje energetske krize, ki vključuje tudi skupne nakupe plina in samodejna solidarnostna pravila za obvladovanje pomanjkanja.

Voditelji EU so o svežnju razpravljali prejšnji teden na vrhu v Bruslju, nato pa so ga vrnili energetskim ministrom, da bi razpravljali o tehničnih podrobnostih.

Avgusta je TTF dosegel rekordno ceno 339 EUR na megavatno uro, kar je povečalo račune za električno energijo. Po vrhuncu so se cene začele vztrajno zniževati in v začetku oktobra dosegle trimesečno najnižjo vrednost. V ponedeljek se je cena zaključila pri 128 EUR za megavatno uro.

Predlagana zgornja meja bo delovala kot zgornja meja in bo dejansko omejevala najvišjo ceno plina, po kateri lahko TTF trguje. To bo dinamična in ne fiksna zgornja meja, ki bo posnemala tržna gibanja.

Izvedba dogovorjenih načel še pod vprašajem

Kot si lahko predstavljate, imamo tu precej različna stališča glede mehanizma [TTF]," je ob koncu srečanja ministrov za energijo v Luksemburgu dejal češki minister za energijo Jozef Síkela. "Glavno vprašanje je, kako zagotoviti, da nam bo omejevanje še vedno omogočalo nakup potrebnega plina na trgu," je dejal Síkela, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.

Kadri Simson, evropska komisarka za energijo, je dejala, da bi se lahko omejitev TTF začela uporabljati "takoj", ko bodo države potrdile predlog, ki je še v pripravi. "Ko razvijamo to kratkoročno orodje, moramo zagotoviti varnost oskrbe in preprečiti povečanje porabe plina," je novinarjem povedal Simson.

Na vprašanje, ali bi lahko trend upadanja zmanjšal zagon v zvezi s plinsko kapico, je Síkela dejal, da "igra še ni končana", saj še vedno obstaja negotovost glede prihajajoče zimske sezone. "Ker igre še ni konec, moramo imeti izredni ukrep, ne glede na to, kje smo na krivulji [cen]," je dejal češki minister in se pri tem skliceval na mehanizem TTF.

Izredna seja ministrov za energijo bo sklicana za 24. november, da bi potrdili novi sveženj ukrepov.

Slovenija si želi stabilnih cen za celo leto 2023

Slovenija se bo po besedah ministra Bojana Kumra zavzela za to, da bi cene omejili tudi za dolgoročne produkte. Voditelji držav članic EU, med njimi premier Robert Golob, so se na vrhu v četrtek in petek med drugim zavzeli za vzpostavitev cenovnega koridorja za transakcije z zemeljskim plinom, s katerim bi takoj omejili pretirane cene.

Kumer je na zasedanju poudaril, da pri sprejemanju predloga uredbe ne sme priti do mehčanja izhodišč voditeljev. Pri tem je izpostavil omejevanje na kratkoročne produkte trgovanja s plinom, čemur Slovenija nasprotuje.

"Ključno je, da zajamemo celotno zimo, torej celoten sezonski čas," je povedal. Slovenija pa si prizadeva, da bi zajeli tudi celotno leto 2023, saj bi tako imeli stabilne letne cene, je pojasnil.
Dodal je, da bi z vključitvijo dolgoročnih produktov obenem špekulantom preprečili, da bi se s kratkoročnih preusmerili na dolgoročne.

Poleg tega se po Kumrovem mnenju Slovenija zavzema še za to, da cene ne bi določali samo konec meseca za naslednji mesec, ampak da bi zajeli večje časovno obdobje preteklih končnih cen.

T. i. Iberska izjema tudi ostaja pod vprašanjem

Druga sporna točka ministrskega srečanja je bila možnost razširitve tako imenovanega iberskega modela na celotno Evropsko unijo.

Model, ki sta ga letos uvedli Španija in Portugalska, je program državne pomoči, ki delno krije visoke cene plina za proizvodnjo električne energije. Subvencija se dodeli plinskim elektrarnam in nadomesti razliko med dejansko tržno ceno in omejeno ceno. Posledica tega so nižji računi za potrošnike in podjetja.

Evropska komisija meni, da bi uporaba tega sistema v celotni EU prinesla približno 13 milijard EUR neto koristi, vendar opozarja na velike ovire in "politične izzive" pri njegovi uresničitvi. S subvencijo bi se lahko povpraševanje po plinu povečalo za 5 do 9 milijard kubičnih metrov, je Komisija navedla v svojem zadnjem neuradnem dokumentu.

Poceni električna energija bi lahko uhajala zunaj EU in vstopila v Združeno kraljestvo in Švico, državi, ki sta močno povezani s sosednjimi državami.

Izjema za Iberski polotok bo kot program državne pomoči povzročila visoke stroške državam, ki so zelo odvisne od plinskih elektrarn, kot so Nemčija, Nizozemska in Italija. Tudi vzhodne, nordijske in baltske države bi lahko imele manj koristi od tega ukrepa zaradi različnih energetskih mešanic. Medtem bi bila Francija največja neto upravičenka.

Poleg tega bi program subvencij na ravni EU zahteval vzpostavitev novega sistema za prerazporeditev stroškov med državami glede na koristi, ki jih ponuja.

Komisija v neuradnem dokumentu ponuja alternativno možnost: Novo vrsto dolgoročne pogodbe, ki bi veljala samo za obnovljive vire energije in jedrske elektrarne, da bi preprečili učinek širjenja cen plina. Te tako imenovane "pogodbe za razliko" že uporabljajo v Združenem kraljestvu za reševanje energetske krize.