Energetski cenovni šok bo prizadel skoraj vse dejavnosti v Sloveniji

Vojna v Perzijskem zalivu povečuje negotovost na globalnih energetskih trgih ter neposredno vpliva na dvig cen in poslabšano zanesljivost dobav nafte, zemeljskega plina in električne energije, kot tudi številnih produktov, ki temeljijo na energentih. Ključno tveganje za Evropo in Slovenijo ostaja prelivanje rasti cen energentov v končne cene pogonskih goriv, električne energije, hrane in številnih drugih izdelkov. Za Slovenijo to pomeni dodaten pritisk na stroške podjetij, slabšanje konkurenčnosti in večjo negotovost pri načrtovanju proizvodnje.

»Če želimo našim podjetjem, zaposlenim in s tem državi dobro, potem moramo hitro sprejeti konkretne ukrepe s takojšnjim pozitivnim in previdljivim učinkom na podjetja. Gre za ukrepe, ki jih lahko sprejme še trenutna vlada v obliki nujnih interventnih ukrepov. Zato politiko pozivamo k enotnosti, sodelovanju in hitremu ukrepanju,« je na današnji novinarski konferenci o zaostrovanju razmer na področju energentov dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Na zbornici so predlagali konkretne ukrepe za znižanje obremenitev elektrike, zemeljskega plina, nafte in pogonskih goriv.

Po besedah glavnega ekonomista in vodje analitske službe GZS Bojana Ivanca aktualna kriza v Perzijskem zalivu ni toliko kriza dobave, kot je to cenovna kriza – glavnina energentov, ki jih dobavljajo zalivske države, je namreč namenjena azijskim kupcem. Vseeno pa zemeljski plin in naftni derivati zagotavljajo 45 odstotkov slovenskih nacionalnih potreb po energiji. Porabo je težko znižati, saj zagotavlja delovanje gospodarstva. Ivanc je opozoril tudi na zamude pri kontejnerskem prometu ter dvig stroškov prevozov zaradi višjih cen goriv, daljših plovnih poti in dražjega zavarovanja.

Kljub zaostrenim razmeram v Hormuški ožini iranski izvoz nafte za zdaj ni ustavljen. Države v Zalivu se na morebitne blokade odzivajo s preusmerjanjem logističnih poti proti pristaniščem v Rdečem in Sredozemskem morju, kar blaži posledice omejene prehodnosti ožine. Glavno tveganje trenutno predstavljajo napadi na energetsko infrastrukturo; negotovost glede hitrosti sanacije morebitne škode vnaša na trge precejšnjo nervozo. Ivanc je ob tem opozoril na silovit skok cen nafte brent, ki po hitrosti rasti spominja na dogajanje iz leta 1973 (naftna kriza). Čeprav terminske pogodbe (futures) nakazujejo postopno umirjanje – septembra 2026 naj bi sodček stal okoli 90 dolarjev, sredi leta 2027 pa padel pod 80 dolarjev, te napovedi niso zagotovilo za dejanski razvoj dogodkov.

Energetski šok bo prizadel skoraj vse dejavnosti v Sloveniji

Vzporedno z nafto se je močno podražil tudi zemeljski plin (TTF Rotterdam). Cene za dobavo v letu 2026 so poskočile s 30 na 55 EUR/MWh, medtem ko je bil skok za leto 2027 nekoliko zmernejši (s 27 na 45 EUR/MWh). Po oceni glavnega ekonomista GZS bo ta energetski šok zarezal v skoraj vse pore slovenskega gospodarstva. Poleg neposrednega stroškovnega pritiska Ivanc opozarja na upad povpraševanja in širjenje vpliva – najbolj bodo na udaru industrija, trgovina in storitve, daljše obdobje visokih cen energentov pa bo sčasoma prizadelo tudi tiste panoge, ki sprva niso neposredno izpostavljene.

Na trgu elektrike se poglablja razlika med dnevnimi in nočnimi cenami

Predsednik Energetske zbornice Slovenije Aleksander Mervar je po srečanju z gospodarstvom in predstavniki dveh ministrstev poudaril, da se cena električne energije v Sloveniji od proizvodne do končne skoraj podvoji. Stroškovna cena znaša 42,71 evra na megavatno uro, z maržo okoli 47,71 evra, po vključitvi sistemskih stroškov, reguliranega donosa ter bremen, kot sta pomoč industriji in pokrivanje izgub TEŠ, pa naraste na približno 97,39 evra. Ob tem je izpostavil, da borzne cene v zadnjih mesecih padajo predvsem zaradi večje proizvodnje iz sončnih elektrarn.

V prihodnjih mesecih pričakuje izrazito razliko med dnevnimi in nočnimi cenami: čez dan bodo nizke, ponoči pa visoke, saj se oblikujejo na podlagi plinskih elektrarn. Opozoril je tudi, da so podjetja, ki električne energije niso zakupila pravočasno in so računala na nadaljnji padec cen, špekulirala, zato je po njegovem težko upravičiti, da bi njihove odločitve krila država.

Glede omrežnine je Mervar dejal, da je njen delež v Sloveniji nižji kot v povprečju EU, hkrati pa opozoril, da nizka omrežnina, večja samooskrba in stabilno omrežje niso združljivi cilji. »Želeli bi nizko omrežnino, a istočasno večjo samooskrbo z elektriko in stabilno elektroenergetsko omrežje, kar je v svojem bistvu kontradiktorno,« je dejal in dodal, da je težko razumeti negodovanja nad višino omrežnine, glede na to, da smo je v letu 2025 zbrali za 47,5 milijonov evrov manj kot v letu 2023. Za razvoj distribucijskega omrežja bo po njegovih besedah v prihodnjih letih potrebnih še približno 2,1 milijarde evrov. Celotna Mervarjeva izjava je dostopna tukaj.

Predlogi ukrepov GZS na področju elektrike

Za energetsko intenzivna podjetja je GZS predlagala vladi, da pozove Evropsko komisijo k čimprejšnji odobritvi državne pomoči in s tem zagotovi čimprejšnje izvajanje že sprejetega zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju energetsko intenzivne industrije, s katerim bo energetsko intenzivna industrija lahko kupovala elektriko po konkurenčnejših cenah. Razširi naj veljavnost Uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij na vse gospodarske panoge, ki jih predvidevajo smernice EU, in poveča obseg sredstev za 10 milijonov evrov letno ter sprejme minimalno stopnjo obdavčitve energentov, zlasti pri trošarinah, prispevkih za obnovljive vire energije (OVE) in CO2 dajatvah. Za celotno gospodarstvo pričakuje GZS kapico na ceno električne energije, ustrezno znižanje omrežnine ter nižjo obdavčitev energentov.

Kot je poudaril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, je država že prejšnji mesec ukrepala na področju naftnih derivatov, predvsem z znižanjem trošarin, tržnimi ukrepi in sproščanjem blagovnih rezerv, s čimer je blažila rast cen goriv. Po njegovih besedah trenutno ni razloga za paniko – ključno pa je, da ima država pripravljene ukrepe vnaprej, da lahko hitro reagira.

Večina rešitev izhaja iz nabora ukrepov iz energetske krize leta 2022, pri čemer je minister izpostavil pomen proaktivnega dialoga z gospodarstvom. Vlada namerava v kratkem sprejeti izhodišča, ki bodo vključevala tudi ukrepe za gospodarstvo, Slovenija pa je pri tem aktivna tudi na ravni EU. Kumer je komentiral tudi predloge GZS in napovedal, da si bo vlada prizadevala za čimprejšnjo odobritev izvajanja zakona o pomoči energetsko intenzivni industriji pri Evropski komisiji. Uredba o nadomestilih za posredne stroške emisij je bila že podaljšana, predvideni pa so še razširitev na dodatne dejavnosti in povečanje sredstev. Po njegovih besedah gre za ukrepe, ki se v praksi izkazujejo kot najbolj učinkoviti.

Na Evropsko komisijo je bil poslan tudi predlog za podaljšanje nižjih prispevkov za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje toplote in elektrike. Ob tem vlada pripravlja še ukrepe za gospodinjstva in manjše podjetnike, medtem ko bodo za večja podjetja predvideni ciljani ukrepi.