Rast cen energentov: analitiki opozarjajo na tveganja, a ohlajajo strah pred recesijo

Napetosti na Bližnjem vzhodu so v zadnjem obdobju znova premešale karte na svetovnih finančnih trgih. Glavni sprožilec negotovosti so energenti, katerih cene so se občutno zvišale, kar krepi tudi inflacijske pritiske. Kljub temu slovenski analitiki poudarjajo, da za zdaj ni znakov, da bi svetovno gospodarstvo zdrsnilo v recesijo – vsaj ne brez dodatnega zaostrovanja razmer.

Previdnost namesto panike

Na nedavnem dogodku Ljubljanske borze so strokovnjaki pregledali dogajanje na kapitalskih trgih v prvem četrtletju. Matej Mazi (NLB Skladi), Tomislav Apollonio (OTP banka) in Andraž Aš so si bili enotni, da razmere zahtevajo premišljene poteze, ne pa paničnih odzivov.

Po njihovih besedah je trenutno največ pridobil energetski sektor, medtem ko so vlagatelji drugod bolj zadržani. Kljub negotovosti trg ponuja tudi priložnosti – predvsem za tiste, ki imajo dolgoročen pogled.

Aš je ob tem poudaril, da je slovenski trg razmeroma stabilen. Podjetja še naprej izkazujejo dobre poslovne rezultate, vlagatelje pa dodatno spodbujajo dividende, nove izdaje obveznic in uvedba individualnih naložbenih računov.

Energetski pretresi kot glavni dejavnik

V ospredju aktualnega dogajanja so izrazita nihanja cen nafte in zemeljskega plina. Po Mazijevih besedah je sicer zaznati določeno umirjanje razmer, saj imata tako ZDA kot Iran interes preprečiti širšo eskalacijo konflikta. A to ravnovesje je krhko.

Pomemben dejavnik negotovosti je bila tudi motena plovba skozi Hormuško ožino – eno ključnih transportnih poti za energente in surovine. Čeprav se je promet ponovno vzpostavil, so trgi ostali občutljivi.

V takšnih razmerah je energetski sektor beležil približno 10-odstotno rast, medtem ko so drugi sektorji večinoma izgubljali. Ameriški delniški trgi so se izkazali za bolj odporne kot azijski, kar analitiki pripisujejo večji diverzifikaciji in stabilnejšemu gospodarskemu okolju.

Inflacija: učinki se šele začenjajo

Rast cen energentov se že preliva v realno gospodarstvo. Apollonio opozarja, da so prvi pritisk občutile panoge, kot je letalstvo, medtem ko se bodo širši učinki pokazali postopoma.

Višji stroški energentov vplivajo tudi na cene hrane, pijače in gradbenih storitev. Pri osnovnih dobrinah se podražitve pokažejo hitro, v širšem gospodarstvu pa z zamikom od pol in tudi do enega leta.

Mazi pri tem izpostavlja pomembno razliko: bolj kot raven cen je za inflacijo ključna hitrost njihove rasti. Hitri skoki cen namreč bistveno povečajo tveganje za močnejše inflacijske pritiske.

Zaenkrat ni scenarija inflacijske spirale 

Največje tveganje je po oceni analitikov možnost tako imenovane inflacijske spirale, vendar ta trenutno ni osrednji scenarij. Ključna je stabilnost energetskih trgov.

Evropska plinska skladišča so trenutno zapolnjena približno 28-odstotno, kar je za ta letni čas običajno. Če ne pride do dodatnih šokov, večje energetske krize analitiki ne pričakujejo, vseeno pa opozarjajo, da se po podobnih krizah cene energentov praviloma ne vrnejo na prejšnje ravni, kar pomeni, da se gospodarstvo postopno prilagaja novi realnosti.

Nova energetska realnost in priložnosti

Po Mazijevih ocenah bodo energenti dolgoročno dražji kot v preteklosti. To bi lahko pospešilo prehod v obnovljive vire, a ta proces ne bo hiter.

Kratkoročno največ pridobivajo podjetja, povezana z elektrifikacijo, modernizacijo energetskih omrežij ter avtomatizacijo in robotizacijo. Gre za sektorje, ki lahko izkoristijo strukturne spremembe v gospodarstvu.

Politika med omejitvami in pritiski

Pomembno vlogo bo imela tudi denarna politika. Morebitno zviševanje obrestnih mer bi lahko dodatno zavrlo gospodarsko rast, zato analitiki poudarjajo potrebo po previdnem ukrepanju.

Fiskalni manevrski prostor držav ostaja omejen, a kljub temu lahko pričakujemo nove pritiske za interventne ukrepe. Ti bodo po vsej verjetnosti usmerjeni v podporo kmetijstvu, povečanje prehranske samooskrbe ter blaženje posledic višjih cen energentov.

Če povzamemo: trgi so v obdobju povečane negotovosti, a brez znakov sistemske krize. Ključno vprašanje ostaja, ali se bodo geopolitične napetosti umirile – od tega bo v veliki meri odvisna tudi nadaljnja smer svetovnega gospodarstva.