Equality Act - so za versko svobodo v ZDA na obzorju temni časi?

Embed from Getty Images

Predstavniški dom ameriškega Kongresa je v petek sprejel tako imenovani Equality Act (Zakon o enakopravnosti), ki bi uvedel obsežne spremembe Zakona o državljanskih pravicah. Glavni namen sprememb je vključiti zakonsko zaščito za LGBTQ Američane.

Zakon je bil v predstavniškem domu sprejet s soglasno podporo demokratske večine, zanj je glasovalo tudi osem republikancev. Kljub temu zakon ne bo obveljal, saj bi ga morali v za to potrditi tudi v Senatu, podpisati pa bi ga moral tudi predsednik Trump. To je v tem trenutku misija nemogoče. A jasno je, da sta pravica do ugovora vesti in verska svoboda na čedalje večjem udaru.

Potrditev Equality Acta lahko razumemo kot demokratski odgovor na zaostrovanje pravice do splava, ki jo uveljavljajo nekatere zvezne države, kot sta Georgia in Alabama. Ameriška družba ostaja v teh pogledih globoko razdeljena, zato gre pričakovati, da bo poskusov prevlade nad nasprotno stranjo najverjetneje vse več. Kljub temu da predlog zaradi političnih razmerij ne more obveljati, pa je nevaren, saj napada nekatere najstarejše politične svoboščine v ZDA.

Na portalu Domovina smo že pisali o primeru Jacka Philipsa iz ameriške zvezne države Kolorado, ki ni želel speči poročne torte po željah istospolnega para in kasneje še transspolni ženski, odvetnici Autumn Scardina. Če se je slaščičar na vrhovnem sodišču tokrat še ubranil obtožb, pa bi ga v primeru sprejetja Equality Acta najverjetneje čakala drugačna usoda.

Kaj prinaša zakon o enakopravnosti (Equality Act)

V utemeljitvi podpore zakonu je Chad Griffin, predsednik kampanje za človekove pravice, dejal, da ta pošilja močno in globoko sporočilo LGBTQ osebam, zlasti mladim pripadnikom te skupnosti, da imajo ZDA hrbtenico in da nikogaršnje pravice ne smejo biti odvisne, na kateri strani državne ali mestne četrti živijo. Predlog zakona označi tudi za velik korak naprej do popolne enakopravnosti.

Po mnenju zagovornikov je torej glavni cilj zakona dodati spolno usmerjenost in spolno identiteto k drugim zaščitenim kategorijam državljanskih pravic.

Za dosego tega cilja bi tako spremenili prelomni Zakon o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki ščiti enak dostop do javnih nastanitev in prepoveduje diskriminacijo pri zaposlovanju tako, da bi vanj vključili tudi LGBTQ osebe.

Je zakon napad na versko svobodo?

Predlog je podprlo tudi nekaj republikanskih kongresnikov, a večina med njimi se z zakonom ne strinja. Te skrbi zlasti pravica do ugovora vesti in do verske svobode v ZDA.

Kajti sodišče bi ljudi, kot je uporni slaščičar iz Kolorada, poslej lahko kaznovala. Novi zakon bi namreč pripadnike skupnosti LGBTQ obravnaval kot člane manjšinske rase.

Zakon pa bi ogrozil tudi versko svobodo. Ameriško vrhovno sodišče je leta 1973 uzakonilo pravico do splava. A Kongres je kmalu po zadevi Rode proti Wade sprejel določilo, ki izvajalcem zdravstvenih storitev omogoča pravico do ugovora vesti. Izvajalci zdravstvenih storitev po njem niso bili dolžni izvajati splava in predpisovati kontracepcije. Novi zakon pa bi po mnenju nasprotnikov te temeljne pravice postavil pod vprašaj.



[do_widget id=podcast-playlist-3]