Erdogan dobil referendum z 51 % glasov, opozicija se ne strinja

Uredništvo

17. 4. 2017 ob 9:08
0 komentarjev

Svet

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je proglasil za zmagovalca referenduma za spremembo ustave, ki mu daje veliko predsedniško moč.

Slednje naj bi namreč podprlo 51 % volivcev, a Republikanska ljudska stranka zahteva ponovno štetje 60 % glasov, saj so kritični do odločitve, da se kot veljavne sprejme nežigosane glasovne lističe, če se jim ne dokaže, da so lažni.

Prebivalci treh največjih turških mest - Istanbul, Ankara in Azmir - so glasovali proti, poroča BBC.

Sprememba ustave, ki parlamentarni sistem zamenjuje z izvršilnim predsedniškim je po prepričanju Erdoganovh podpornikov potrebna zaradi modernizacije države.

Po 99.97 % preštetih glasov je ZA ustavne spremembe volilo 51.41 % glasujočih, PROTI pa 48.59 %, ob 85 % volilni udeležbi.

Embed from Getty Images

Erdoganova zmaga je po državi sprožila tako proslavljanja kot proteste. Dve največji opozicijski stranki sta že napovedali izpodbijanje rezultatov, nasprotniki ustavnih sprememb pa so zavzeli ulice Istanbula in svoje nezadovoljstvo izrazil s tradicionalno obliko protesta - tolčenjem po loncih in ponvah.

A na ulicah večjih mest so tudi Erdoganovi podporniki, ki slavijo zmago. Erdogan se jim je zahvalil za "zgodovinsko odločitev", ki mu omogoča, da predsednik ostane še dva mandata, vse do leta 2029 (ustava sicer uvaja omejitev predsedniška mandata na 2, vendar ne velja za nazaj). Turški predsednik je državljane še pozval k spoštovanju rezultata.

Kaj prinaša sprememba ustave?

Osnutek sprememb predvideva naslednje predsedniške in parlamentarne volitve 3. novembra 2019. Predsednik bo imel 5 letni mandat in bo lahko izvoljen največ dvakrat.

Predsednik bo lahko neposredno imenoval glavne javne uslužbence, vključno z ministri

Imenoval bo lahko enega ali več podpredsednikov

Premierska funkcija bo ukinjena

Predsednik bo imel pooblastila za poseg v sodno vejo oblasti, ki ji Erdogan očita, da je pod vplivom njegovega nasprotnika - islamskega pridigarja Fethullaha Gulena, živečega v ZDA, ki ga obtožuje za julijski državni udar

Predsednik se bo lahko odločil ali razglasi ali ne izredno stanje v državi. To bo sedaj daljše - 6 mesecev, parlament pa ga bo lahko podaljševal po tri mesece.

Sistem po vzoru Francije ali pot k avtoritarizmu?

Erdogan utemeljuje, da so spremembe potrebne za lažje soočanje z varnostnimi težavami v državi devet mesecev po poskusu državnega udara ter da se država izogne krhkim koalicijskim vladam, ki so v preteklosti povzročale nestabilnost oblasti.

Po njegovih besedah bo nov sistem podoben tistemu v Franciji in ZDA in bo prinesel stabilnost v času kurdskega uporništva, napadov islamistov in konflikta v Siriji, ki med drugim povzroča močne begunske tokove.

Kritiki se po drugi strani bojijo še večjega vpliva in moči v rokah predsednika države, brez zavor in ravnovesij, kot so vzpostavljena v Zahodnih predsedniških sistemih kot sta omenjena v ZDA ali Franciji.

Evropska komisija je turške oblasti v izjavi pozvala k "iskanju najširšega mogočega nacionalnega soglasja" pri uvajanju ustavnih reform.

Nekaj tehtnih odzivov s Twitterja

Turčija je bila skoraj stoletje vir upanja, da je možna sekularna država s prevladujočo muslimansko kulturo.

— Žiga Turk (@ZigaTurk) April 16, 2017

Ne bodite naivni. Erdogan bi vedno dobil 51%. https://t.co/R5Opz8GAVP

— Vane Gošnik (@VaneGosnik) April 16, 2017

We think of dictatorship as military coup, but people vote their way into authoritarianism with tragic frequency. https://t.co/HXjlEVcLwe

— Garry Kasparov (@Kasparov63) April 16, 2017