Eurobasket 2015: bogata španska žetev, skromnejša slovenska

S finalno tekmo med Španijo in Litvo se je v nedeljo zvečer v francoskem mestu Lille končalo 39. evropsko prvenstvo v košarki. Še tretjič na zadnjih štirih prvenstvih so zlato medaljo odnesli Španci, Slovenija je pot končala v osmini finala.

Razmerja moči se niso bistveno spremenila, videli smo nekaj manjših presenečenj. Tekme so bile večinoma zanimive in napete (7 podaljškov), evropska košarka pa se lahko pohvali tudi z mladimi upi, ki bodo predstavniki svojih reprezentanc v prihodnje. Obljubljena dežela še naprej ostaja NBA.

Na vrhu brez sprememb

Španci so do naslova prišli z brezhibno turnirsko taktiko, ki se nikoli ne posreči namenoma, a jo izkušene reprezentance znajo samodejno uporabiti. Imenuje se stopnjevanje, po njej pa so najbolj znani italijanski nogometaši.

Tudi španski košarkarji so bili letos tik pred izpadom v predtekmovanju, a so na odločilni tekmi z nekaj sreče premagali Nemce in se devetič zapored prebili v polfinale. Do finala so imeli najtežjo pot (Poljska, Grčija, Francija).

Njihov center Pau Gasol je bil daleč najboljši igralec prvenstva in zasluženo prejel naziv najkoristnejšega igralca turnirja. Proti Franciji je v polfinalu dosegel polovico (40) vseh španskih točk (80).

Tudi Litva je znana po tej taktiki, ki se je pridno poslužujejo celo navijači. Ti najraje in v največjem številu reprezentanco podpirajo v izločilni bojih. Igralci se jim navadno oddolžijo z visokimi uvrstitvami. Pred tokratnim prvenstvom niso veljali za favorite, v polfinalu pa presenetljivo izločili Srbijo in drugič zapored osvojili srebro.

Gostitelji Francozi so upali na zmago, a bili zadovoljni tudi z bronom, Srbija pa je s svojo najboljšo postavo v tem desetletju končala na četrtem mestu.

Večno četrta Jugoslavija

Srbi so na prvenstvo prišli z zelo uravnoteženo ekipo, ki je sloves do polfinala povsem upravičila. Potem ji je pošla sapa. S tem je na četrtem zaporednem prvenstvu četrto mesto zasedla reprezentanca iz nekdanje skupne države (2009 - Slovenija, 2011 – Makedonija, 2013 – Hrvaška). Najbolj razočarani so bili tokrat Hrvati, ki so izpadli proti Čehom. Računali so na medaljo, ostali pa celo brez četrtfinala. Enako kot Slovenija.

Sestop Slovenije

Pričakovanja javnosti so bila nizka, košarkarji pa so izpolnili vsaj osnovni cilj – preboj v izločilne boje. Ob koncu prvenstva se je izkazalo, da je bila prav Latvija najskromnejši od osmih četrtfinalistov in edini, ki je (za zdaj) ostal brez olimpijskih kvalifikacij.

Igra je po zaslugi Jureta Zdovca imela rep in glavo, na najpomembnejši tekmi pa je zmanjkalo zbranosti, odločnosti in morda predrznosti. Do izraza je prišla tudi razlika v moči posameznih skupin. Prvič po desetih letih si bo Slovenija morala naslednje evropsko prvenstvo izboriti v kvalifikacijah.

Poleg tria Z.Dragič – Blažič – Prepelič je najsvetlejša točka za slovensko košarko nastop 17-letnega Blaža Mesička na tekmi obetavnih evropskih košarkarjev, kjer je novi član ljubljanske Olimpije dosegel 7 točk. Brez dvoma so na tej tekmi sedeli tudi skavti uglednih evropskih in ameriških klubov.

Če zmorejo drugi ...

Pot do medalje v prihodnje ne bo nič lažja. V globaliziranem svetu si lahko vrhunske naturalizirane košarkarje privošči vsak, le z delom z mladimi pa lahko Slovenija računa na uspešno tekmovanje z večjimi in bogatejšimi tekmeci.

Vrnitev med najboljše bo težka, a kot dokazujeta primera Češke in Finske, se dolgoletno dobro delo slej ko prej obrestuje. Na žalost obratno velja enako.