Eurobasket 2017 - Slovenski košarkarji v boj s tradicijo
Danes se je z zmago Slovenije nad Poljsko začelo 40. evropsko prvenstvo v košarki. Skupina A, v kateri igrajo Slovenci, tekme igra v Helsinkih, v njej nastopajo še reprezentance Francije, Islandije, Grčije in gostiteljice Finske.
V izločilne boje vodijo prva 4 mesta, cilj slovenske izbrane vrste pod vodstvom srbskega trenerja Igorja Kokoškova pa je enak kot vsakič v zadnjih dveh desetletjih – medalja.
Tokratna postava Slovenije je sestavljena precej nenavadno, iz utrujenih veteranov, zagrizenih mladcev željnih dokazovanja in vrhunskih talentov prihodnosti. Kapetan je eno največjih imen tega prvenstva, Goran Dragič, ki se bo po svojem petem prvenstvu reprezentančno upokojil.
Razlog je utrujenost in zahtevnost sezone v ligi NBA, kjer Ljubljančan vsako sezono odigra 82 tekem, kar pušča posledice na njegovem telesu. Pri 31 letih si Dragič želi prostih poletij, ki bi jih lahko preživel z ženo in dvema otrokoma. Kdo bi mu zameril? Reprezentanci je v desetih letih dal dovolj, da breme prepusti mlajšim.
Največje upanje – ne le slovenske, pač pa evropske – košarke je 18-letni Luka Dončič. S svojo izjemno nadarjenostjo in pregledom nad igro je v zadnji sezoni navduševal v dresu madridskega Reala, član katerega je od 14. leta. Ljubitelji košarke s pridržanim dihom čakajo, kako bo na prvenstvu nadgradil poteze s pripravljalnih tekem. Vse govori v njegov prid, le mladost mu hodi narobe.
O naturaliziranem košarkarju Anthonyju Randolphu smo na Domovini že pisali. Ni nujno, da bo njegov doprinos upravičil stroške in administrativno mižanje na eno oko, ki so si ga privoščili na Košarkarski zvezi in v Državnem zboru. A verjemite, če reprezentantom uspe zgodovinski podvig, bo ostalo bolj malo kritičnih glasov. Svet se tako vrti, čeprav to ni vedno prav.
Mednarodna košarkarska zveza je gostiteljske pravice znova podelila 4 državam. Tudi oni so pri tem izvedli manjšo uradniško akrobacijo, saj eno od skupin gosti Cluj v Romuniji. Ker gostiteljem avtomatično pripade mesto na turnirju, se je tako Romunija na prvenstvo »prebila« prvič po 40 letih.
Finalni del bo v Carigradu gostila Turčija, ki je v evropski košarkarski galaksiji postala vseprisotna. V odločilnih organih sedijo turški uradniki in velmožje, njihova podjetja (Turkish Airlines, Beko, Doggus Group,…) bogato sponzorirajo klubska tekmovanja.
Zato ne bo presenečenje, če se bo na domačem terenu Turčija znova prebila do medalje. Na domačem prvenstvu pred 16 leti so bili srebrni, sicer v zadnjih 60 letih nikoli višje od 8. mesta. Če se s Slovenci srečajo v četrtfinalu, ogled tekme odsvetujem.
Slovenija bo torej najprej teden dni gostovala na Finskem, ki je v košarki zadnji hit. Domača reprezentanca je pred tremi leti prvič sodelovala na svetovnem prvenstvu, leto pred tem pa v Celju premagala Slovenijo. Finsko občinstvo bo na tribunah nedvomno pripravilo pravo finsko veseljačenje na njihovo navijaško pesem. Slovenija se bo z domačini pomerila v soboto, ko se v dvorani Hartwall obeta prava košarkarska veselica.
Na prvi tekmi pa, kot rečeno s Poljsko. In naj za konec izdam še zanimivo statistično podrobnost. Kadar je Slovenija na Eurobasketu izgubila prvo tekmo, je vedno ostala brez četrtfinala. Kadar je zmagala, se je – z eno samo izjemo – prebila med najboljših osem.
Kar pomeni, da lahko že današnja tekma ponudi veliko odgovorov.
V izločilne boje vodijo prva 4 mesta, cilj slovenske izbrane vrste pod vodstvom srbskega trenerja Igorja Kokoškova pa je enak kot vsakič v zadnjih dveh desetletjih – medalja.
Tri zvezde za vzpon do neba
Tokratna postava Slovenije je sestavljena precej nenavadno, iz utrujenih veteranov, zagrizenih mladcev željnih dokazovanja in vrhunskih talentov prihodnosti. Kapetan je eno največjih imen tega prvenstva, Goran Dragič, ki se bo po svojem petem prvenstvu reprezentančno upokojil.
Razlog je utrujenost in zahtevnost sezone v ligi NBA, kjer Ljubljančan vsako sezono odigra 82 tekem, kar pušča posledice na njegovem telesu. Pri 31 letih si Dragič želi prostih poletij, ki bi jih lahko preživel z ženo in dvema otrokoma. Kdo bi mu zameril? Reprezentanci je v desetih letih dal dovolj, da breme prepusti mlajšim.
Največje upanje – ne le slovenske, pač pa evropske – košarke je 18-letni Luka Dončič. S svojo izjemno nadarjenostjo in pregledom nad igro je v zadnji sezoni navduševal v dresu madridskega Reala, član katerega je od 14. leta. Ljubitelji košarke s pridržanim dihom čakajo, kako bo na prvenstvu nadgradil poteze s pripravljalnih tekem. Vse govori v njegov prid, le mladost mu hodi narobe.
Tokratna postava Slovenije je sestavljena precej nenavadno, iz utrujenih veteranov, zagrizenih mladcev željnih dokazovanja in vrhunskih talentov prihodnosti.
O naturaliziranem košarkarju Anthonyju Randolphu smo na Domovini že pisali. Ni nujno, da bo njegov doprinos upravičil stroške in administrativno mižanje na eno oko, ki so si ga privoščili na Košarkarski zvezi in v Državnem zboru. A verjemite, če reprezentantom uspe zgodovinski podvig, bo ostalo bolj malo kritičnih glasov. Svet se tako vrti, čeprav to ni vedno prav.
Turčija – središče košarkarskega Evrope
Mednarodna košarkarska zveza je gostiteljske pravice znova podelila 4 državam. Tudi oni so pri tem izvedli manjšo uradniško akrobacijo, saj eno od skupin gosti Cluj v Romuniji. Ker gostiteljem avtomatično pripade mesto na turnirju, se je tako Romunija na prvenstvo »prebila« prvič po 40 letih.
Finalni del bo v Carigradu gostila Turčija, ki je v evropski košarkarski galaksiji postala vseprisotna. V odločilnih organih sedijo turški uradniki in velmožje, njihova podjetja (Turkish Airlines, Beko, Doggus Group,…) bogato sponzorirajo klubska tekmovanja.
Zato ne bo presenečenje, če se bo na domačem terenu Turčija znova prebila do medalje. Na domačem prvenstvu pred 16 leti so bili srebrni, sicer v zadnjih 60 letih nikoli višje od 8. mesta. Če se s Slovenci srečajo v četrtfinalu, ogled tekme odsvetujem.
Mojstri simpatičnosti v boju za čim boljše izhodišče
Slovenija bo torej najprej teden dni gostovala na Finskem, ki je v košarki zadnji hit. Domača reprezentanca je pred tremi leti prvič sodelovala na svetovnem prvenstvu, leto pred tem pa v Celju premagala Slovenijo. Finsko občinstvo bo na tribunah nedvomno pripravilo pravo finsko veseljačenje na njihovo navijaško pesem. Slovenija se bo z domačini pomerila v soboto, ko se v dvorani Hartwall obeta prava košarkarska veselica.
Na prvi tekmi pa, kot rečeno s Poljsko. In naj za konec izdam še zanimivo statistično podrobnost. Kadar je Slovenija na Eurobasketu izgubila prvo tekmo, je vedno ostala brez četrtfinala. Kadar je zmagala, se je – z eno samo izjemo – prebila med najboljših osem.
Kar pomeni, da lahko že današnja tekma ponudi veliko odgovorov.
Zadnje objave
Končno bomo vedeli, iz katere države prihaja med
12. 6. 2026 ob 15:33
Žalost na Tajskem: umrla princesa, ki so jo mnogi videli kot prihodnjo kraljico
12. 6. 2026 ob 15:26
Tožba zoper gradbeno dovoljenje za prenovo Plečnikovih tržnic
12. 6. 2026 ob 13:29
ECB priznava: inflacija bo višja, gospodarska rast pa šibkejša od pričakovanj
12. 6. 2026 ob 13:28
Izjemno tvegano: na pediatriji v maju pet dojenčkov, ki so pojedli cigaretni filter
12. 6. 2026 ob 11:03
Cena Golobove prepovedi pristanka izraelskega letala
12. 6. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Cena Golobove prepovedi pristanka izraelskega letala
12. 6. 2026 ob 9:00
Koalicijska pogodba in zdravstvo
12. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
1 komentar
oakhrast
Ko bi se vsaj ponovilo tisto... kako je kričal v mikrofon M. Dedić:...nije se zatresla ruka ovome divnome mladiću Krešu...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.