Evrobarometer: Javno mnenje ni naklonjeno razpadu EU, dvom o vplivu Evropskega parlamenta ostaja.

Sveže pomladansko poročilo o raziskavi javnega mnenja Evrobarometer razkriva, da se želje po razpadu EU pomikajo vse bolj na obrobje. Število volivcev v posameznih članicah, ki bi glasovali za odhod, se namreč občutno znižuje. Njihovi glasovi se selijo med neopredeljene. Medtem število volivcev, ki bi zagotovo glasovali za obstanek v EU, rahlo raste oziroma ostaja stabilno.

Trenutna raziskava Evrobarometra je zadnja raziskava pred evropskimi volitvami. V tej luči je raziskovalce zanimali tudi odnos do posameznih tem, ki se bodo odpirale v predvolilni kampanji. Raziskava kaže, da to ne bodo več teme, povezane z varnostno in migracijsko politiko, čeprav boj proti terorizmu ostaja med prioritetami, ampak vidijo državljani članic EU trenutno večje težave z brezposelnostjo mladih in drugimi ekonomskimi vprašanji.

Razpada EU se trenutno ni bati

Če bi v Sloveniji danes izvedli referendum o članstvu v Evropski uniji, bi volivci z 71 % potrdili članstvo v EU. Podobna je tudi situacija tudi v ostalih članicah Evropske unije, podpora članstvu je le malenkost nižja kot v Sloveniji. Zagovorniki odhoda imajo pomembnejše deleže le na Češkem, v Grčiji in Avstriji, kjer presega 20 %, v Združenem kraljestvu 34 %, a tudi tam so trenutno zagovorniki obstanka trenutno v večini. Tudi to je razlog, zakaj se projekt brexita trenutno ne premakne iz mrtve točke.

Med prebivalci Evropske unije ima slednja največjo podporo med mladimi v starosti od 15 - 24 let. A ne v Sloveniji, tu je podpora članstvu najvišja med starejšimi od 55 let, kar 75 %, medtem ko je ta med starostno skupino od 15 - 24 let le 68 %. Razmerje na ravni celotne EU je čisto obratno. Mlajši so mnogo večji podporniki EU.

Na splošno gledano mnenje, da je članstvo v njihove države v EU dobra oziroma slaba stvar na ravni EU ostaja stabilno. O tem, da je to dobra stvar, je prepričanih 61 % Evropejcev, v nasprotno 27 %. Se je pa odnos do tega vprašanja spremenil na ravni Slovenije, kjer je zaznati približno pet odstotni porast tistih, ki mislijo, da je članstvo v EU za Slovenijo dobra stvar. To tako meni 61 % slovencev, kar je povprečje EU. Za podoben delež se je zmanjšalo tudi število tistih, ki so prepričani v nasprotno. O tem, da je članstvo v EU za Slovenijo slaba stvar se torej strinja le še 7 % Slovencev.

Volitve v Evropski parlament Slovencev (skoraj) ne zanimajo

Trenutno je še težko napovedati, kakšna bo udeležba na prihajajočih evropskih volitvah, a jasno je da bo tudi na letošnjih v Sloveniji udeležba v povprečju precej nižja kot v preostalih članicah EU.



Eden od glavnih vzrokov za to je tudi v slovenskem pojmovanju evropskega parlamenta. Ta ima namreč med Slovenci mnogo manjši ugled kot med državljani ostalih članic EU. Prav tako sodi Slovenija med tiste države, ki bi mu v prihodnosti želela še večjo vlogo.

Pomembne teme Evropskih volitev

Zadnja raziskava nakazuje tudi, da se prioritetne politične teme v EU precej spreminjajo. Če so bile še lani najpomembnejše varnostno migracijske teme, je sedaj videti, da se v ospredje prebijajo socialne, gospodarske in okoljske teme. Na ravni EU sicer močno ostaja izražen tudi problem terorizma. To kot pomembno navaja 35 % Evropejcev, vendar se je ta tema, zaradi manjše ogroženosti države umaknila z vrha seznama prioritetnih tem v EU. Nadomestili sta jo temi, kot so gospodarska rast in brezposelnost mladih, ti temi kot pomembni navaja 37 % Evropejcev.

Proces je še bolj izrazit v Sloveniji, kjer varnostne teme najdemo šele na sedmem, osmem, desetem in dvanajstem mestu. Če gre verjeti rezultatom Evrobarometra bodo torej na trenutnih volitvah v Evropski parlament v Sloveniji najpomembnejše teme brezposelnost mladih, gospodarstvo in gospodarska rast, boj proti podnebnim spremembam, socialna zaščita državljanov EU in v zadnjem času zelo pereča tema varnosti hrane.