Evropska levica ni sposobna ponuditi drugačnih rešitev od konservativcev

Po osmih letih ekonomske krize in trenutnega evropskega nelagodja glede migrantov se tradicionalno levim strankam, ki so dominantno vladale Evropi pred petnajstimi leti, ne uspe prebiti čez probleme, ki jih ovirajo pri izvolitvah, piše Politico.eu.

Dokaz za ne ravno rožnato prihodnost so lahko že resni obrazi in napovedi levosredinskih voditeljev, ki so se na povabilo francoskega predsednika Françoisa Hollanda zbrali na vrhu v Parizu. Že po njegovi kratki izjavi ob koncu srečanja je razvidno, da voditelji leve sredine pri reševanju aktualnih evropskih problemov ne morejo ponuditi rešitev, po katerih bi se razlikovali od konservativcev.

"Težko je imeti skupne ideje glede današnjih največjih problemov, ko se vsak po svoje vrača nazaj k nacionalnim interesom, kot jih vsak sam razume," je Holland komentiral odsotnost resnejšega vseevropskega levosredinskega načrta, najsi bo na področju ekonomije, migrantske krize in celo pri strateških ciljih, na primer pri vprašanju odnosa z Rusijo.

Levica se tako sooča z grožnjami od znotraj in od zunaj. Prvo predstavlja rast radikalnih gibanj, ki zahtevalo radikalne ekonomske in družbene spremembe, drugo pa dejstvo, da so njihove tradicionalne volivce začela odnašati skrajno desničarska populistična gibanja, kot sta na primer Francoska nacionalna fronta in nemška AfD.

Volivci levice enostavno nimajo za zmožne vladati

Levica sedaj drago plačuje za svoja leta na oblasti, na katere volivci nimajo ravno najboljših spominov. Od začetka krize leta 2008 se na levico gleda z razočaranjem - volivci je enostavno nimajo za zmožne vladati.

"Njihova politika ni bila preveč drugačna kot tista od desnice. Ko imajo konservativci oblast, se volivci, ki hočejo sprememb zavedajo, da v tradicionalni levici ni posebnega upanja zanjo," za Politiko razloži situacijo Pierre Martin z Inštituta za politične študije v Grenoblu. To, da so "vsi isti" je tako močan vzrok za rast novih gibanj, tako na levi kot na desni.

Tudi v tistih državah, kjer se levica še drži na oblasti, na primer v Franciji, je le-ta plačala ceno za uveljavljanje svojih varčevalnih politik, ki niso nikoli obrodile sadov. V državah, kjer pa je bila levica porinjena v opozicijo, se je razvodenela v debate o tradicionalnih vrednotah, ki jim boj za oblast ne predstavlja prioritete.

Volivci nad tem vsekakor niso navdušeni - socialne demokrate so namreč od začetka krize večinoma pustili na pozicijah brez moči.

"Krize evropske levice se ne da zanikati. Smo v fazi evropske zgodovine, v kateri ekonomska kriza, migrantska in migracjska problematika, problemi EU, potiskajo tradicionalno leve stranke v težak položaj," stanje komentira Marc Lazar s Science Po v Parizu.

Medtem ko nekateri razmišljajo, kaj dandanes sploh pomeni levica, drugi že napovedujejo konec tradicionalnega sistema, v katerem tradicionalne oznake levice in desnice zgubljajo pomembnost. "Čedalje bolj in bolj bo postajal dejanski razkol med reformisti in konservativci," je za Politico povedal sodelavec francoskega ekonomskega ministra Emmanuela Macrona.