Evtanazija v Kanadi v covidnem letu 2021 predstavljala že 3 odstotke vseh smrti

Kanadi je uspelo zgolj v nekaj letih prehiteti Nizozemsko in postati država z največjim letnim številom primerov medicinske pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Evtanazija je v tej severnoameriški državi v manj kot desetletju iz nečesa prepovedanega prešla v povsem običajno prakso. Kanada je legalizirala evtanazijo namreč šele leta 2016. Od takrat so zdravniki na zahtevo bolnikov dali že približno 30.000 smrtonosnih injekcij – od tega eno tretjino vseh zgolj v covidnem letu 2021.

V provinci Quebec evtanazija predstavljala kar 7 odstotkov vseh smrti 

Število tako izvedenih smrti, 10.029, se je napram letu 2020 povečalo kar za 35 odstotkov (leta 2020 je na ta način umrlo 7.446 bolnikov) in je predstavljalo kar 3,3 odstotke vseh smrti v tistem letu v Kanadi. Velika večina primerov evtanazije sicer še vedno vključuje starejše ljudi z neozdravljimi boleznimi, npr. rakom. Od leta 2021 pa kanadska zakonodaja ne zahteva več, da je bolnikovo stanje terminalno, mora pa biti resno in neozdravljivo ter spremljajoče trpljenje za bolnika oziroma bolnico »neznosno«.

Tako je sčasoma postalo legalno za evtanazijo zaprositi že v primeru duševnih motenj. Pred dvema letoma je denimo odmeval primer Alana Nicholsa, ki je trpel za depresijo, kot razlog za evtanazijo pa je navedel izgubo sluha. Zahtevo za končanje življenja morata odobriti dva zdravnika, pri tem pa ni omejitve, koliko zdravnikov lahko bolniki obiščejo za pridobitev dveh odobritev. Nekateri zdravniki v Kanadi so evtanaziji namreč močno naklonjeni.

Gre za eno najmanj restriktivnih zakonodaj na področju evtanazije. Zaenkrat sicer ureditev še uživa večinsko podporo Kanadčanov, zato nič ne kaže, da bi jo postrožili. Problem kanadske ureditve pa je v tem, da se zelo hitro uporabijo inherentno subjektivna merila glede tega, kdaj je trpljenje neznosno, oziroma da gre za resno bolnikovo stanje. S širjenjem uporabe evtanazije, se je v primeru Kanade hitro zgodilo, da je prišlo do tveganja za napake oziroma zlorabe.

V provinci Quebec je tako leta 2022 evtanazija predstavljala že kar 7 odstotkov vseh smrti, kar je dvakrat več kot v Ontariu, sosednji provinci z največjim številom prebivalcev, ter trikrat več kot v Belgiji, ki je evtanazijo uzakonila že pred 22 leti. Kot kažejo študije v Quebecu, obstaja tam večje število primerov, ki so obravnavani zelo na meji zakonske ureditve in so celo neskladni z njim. Marca letos je bil v tej provinci sprejet zakon, ki dovoljuje evtanazijo tudi za bolnike, ki trpijo za invalidnostjo, npr. za cerebralno paralizo ali poškodbo hrbtenjače.

Med zlorabami oziroma napakami, ki so se pojavili v Quebecu, so bili primeri bolnikov, ki niso bili sposobni privoliti v končanje življenja v času, ko je prišlo do smrtonosne injekcije. Nekaj bolnikov ni bilo resno oziroma neozdravljivo bolnih, v enem primeru pa oseba ni prejela zahtevanega drugega mnenja. Po mnenju quebeških zdravnikov bo prihodnje poročilo vsebovalo še večje število takih zlorab oziroma napak. Ob tem se pojavljajo tudi pravna vprašanja, ugotavlja poročilo quebeških zdravnikov. Gre v teh primerih zlorab za kazensko odgovornost, morda celo za kaznivo dejanje, ali pa zgolj za stroške politike, ki naj bi zmanjševala trpljenje družbe? Nedvomno so to vprašanja, s katerimi se bodo morale soočati države, ki so oziroma bodo legalizirale evtanazijo.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Sodobni Pilati
25. 4. 2025 ob 6:00
moziak, mark ivan rupnik, škoifjska klasična gimnazija, umetnost
Umetnik in njegova umetnost
24. 4. 2025 ob 9:00