Farmacevti v Zakonu o lekarniški dejavnosti brez pravice do ugovora vesti

Državni zbor je včeraj na rednem zasedanju obravnaval predlog novega Zakona o lekarniški dejavnosti, ki ne omenja pravice do ugovora vesti, ki je sicer standard v razvidih demokratičnih državah.

Zato je Nova Slovenija, v sodelovanju z Združenjem farmacevtov za življenje, k zakonu pripravila amandma, ki bi ugovor vesti omogočil, a je predlog med poslanci naletel na nerazumevanje in nasprotovanje. 

Zanimivo pri tem je, da so proti predlogu glasovali tudi poslanci SDS.



Ugovor vesti bi posameznim farmacevtom omogočil, da zaradi svetovnonazorskih zadržkov odklonijo izdajo določenega izdelka, denimo aborativnih tablet. Slednje ne pomeni, da stranka ostane brez njih, saj jih lahko ponudi drug farmacevtski delavec, ki tovrstnih pomislekov nima.

Razprava je v državnem zboru naletela na napade in očitno nepoznavanje instrumenta ugovora vesti s strani večine poslancev in strank, ki se na pravico do ugovora vesti in prakse iz tujine niso ozirali. Na dan so prišli močni strahovi tistih, ki svobode odločanja ne razumejo v polnosti in v ugovoru farmacevtov vidijo le strah pred ukinitvijo kontracepcije.

Predlagani amandma je podprlo sedem poslancev (Matej Tonin, Jožef Horvat, Alenka Bratušek, Mirjam Bon Klanjšček, Franci Laj, Zvonko Lah, Andrej Čuš), štirje so se glasovanja vzdržali (Göncz László, Mesec Luka, Möderndorfer Jani, Žnidar Ljubo). Poslanci SDS, SMC, ZL, DESUS, z izjemo že navedenih, so glasovali proti.

Ustava Republike Slovenije sicer v 41. zagotavlja svobodo vesti in med drugim določa, da je izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju svobodno. V 46. členu zagotavlja pravico do ugovora vesti, kjer je določeno, da je ta dopusten v primerih, ki jih določa zakon, če se s tem ne omejuje pravice in svoboščine drugih oseb.

V naši državi se lahko pravica do ugovora vesti trenutno uveljavlja samo na zdravstvenem področju in na področju vojaških zadev. Na zdravstvenem področju ugovor vesti ureja Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zdravniški službi, Zakon o pacientovih pravicah in tudi Kodeks medicinske deontologije.

Do predlaganega amandmaja se je v razpravi opredelila tudi ministrica Milojka Kolar Celarc. Ta je nedvoumno in jasno potrdila, da ima farmacevt kot zdravstveni delavec zakonsko utemeljeno pravico do ugovora vesti: »Glede na to, da so farmacevti tudi zdravstveni delavci in da imamo to področje ugovora vesti urejeno sistemsko in celovito za celotno zdravstveno dejavnost, kamor sodi tudi lekarniška dejavnost za vse zdravstvene delavce, ta amandma ni potreben, ker že sedaj veljavna zakonodaja omogoča uveljavitev ugovora vesti, to je 56. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti.«

Pravno-formalno to sicer drži, a izkušnje iz prakse kažejo drugače, opozarjajo na Združenju farmacevtov za življenje, kjer trdijo, da se farmacevti, ki želijo uveljavljati ugovor vesti, pogosto soočajo z močnim nasprotovanjem, neznanje in nerazumevanje ugovora vesti pa se kaže tudi med delodajalci.

Zakonodaja pa je prav tako nejasna. Zakon o zdravstveni dejavnosti sicer pravi, da zdravstvena dejavnost obsega tudi farmacevtsko dejavnost, a v svojem 56. členu, ko govori o »zdravstvenem delavcu« ne daje možnosti ugovora vesti pri farmacevtski dejavnosti, ampak le v primeru zdravstvenega posega in nujne medicinske pomoči.



Podobne so pomanjkljivosti kodeksov. Kodeks deontologije v laboratorijski medicini namreč omogoča le zavrnitev preiskav in raziskav "ki bi bile po njegovem prepričanju in vesti lahko strokovno oporečne, neetične ali za bolnika oziroma preiskovanca škodljive," kar ponovno ne zadeva dela farmacevtov.

Zakonodaje, ki bi problem ugovora vesti v farmaciji resnično reševale, torej nimamo. Kodeks medicinske deontologije Slovenije prav tako zadeva le delo zdravnikov.