Gola Venera na cesarskem dvoru

Bronast kipec iz Pokrajinskega muzeja Ptuj predstavlja boginjo Venero, kot so Rimljani imenovali zavetnico ljubezni, ki so ji Grki rekli Afrodita. Gola figura predstavlja boginjo pri kopeli. Z desnico si dviga slap las, v levici drži rob ogrinjala.

Bronast kipec je delo provincialnih delavnic, ki so masovno izdelovale podobne izdelke. Najden je bil v Miklavžu pri Mariboru, kjer se je pred 2.000 leti razprostirala rimska podeželska vila z grobnimi gomilami v bližini. Na rimskih najdiščih pogosto pridejo na dan podobe boginje Venere, bodisi na freskah ali v marmorju, največkrat pa le kot preprost oltarni kipec. V času rimskega imperija se je Venera močno povzpela. Zavetnica zasebnih ljubezenskih poslov je na cesarskem dvoru zasedla visok položaj mitične prednice Julijcev. Zateči se pod njeno varstvo je zadobilo politično noto. A najprej k začetku!

Boginja čutne ljubezni

Stari Grki so Afrodito prištevali med prvinska božanstva. Porodila se je iz morske pene kot absolutna avtoriteta na področju ljubezenskih strasti in ljubezni. Stvarstvo jo je radostno sprejelo, navsezadnje je svet brez ljubezni turoben, kar je znano tudi v našem parlamentu.

O Afroditi, zavetnici ljubezni, boste v nadaljevanju izvedeli več.